Franja

na novo stalna zveza
1. (o izboljšavi) ▸ újjá, újra, újbólV trenutku, ko boste popustili, boste morali začeti na novo. ▸ Abban a pillanatban, amikor feladja, újra kell kezdenie.
Po skoraj 50 letih so stavbo sedaj povsem prenovili in na novo opremili. ▸ Majdnem 50 év után az épületet most teljesen felújították és újból berendezték.
Reforma predvideva, da se na novo postavijo prioritete. ▸ A reform keretében a prioritások újbóli meghatározását tervezik.
Pred časom so cesto, ki vodi mimo hiše, razširili in na novo asfaltirali. ▸ A ház mellett vezető utat egy ideje kiszélesítették és újraaszfaltozták.
Sopomenke: nanovo

2. (o prvi pojavitvi) ▸ újonnan Na novo posajene rastline zalijemo s fungicidom, ki preprečuje pojav koreninske gnilobe. ▸ Az újonnan elültetett fákat gombaölővel öntözzük meg, ami meggátolja a gyökérrothadást.
Sicer pa delavcev ne nameravajo zaposlovati na novo, z izjemo strokovnega kadra. ▸ Egyébként a szakemberek kivételével nem szándékoznak új munkaerőt alkalmazni.
Število na novo odkritih primerov bolezni se vsakih šest do deset let podvoji. ▸ A betegség újonnan diagnosztizált eseteinek a száma hat-tízévente duplázódik meg.
Državnemu zboru je predlagal seznam članov na novo ustanovljenega računskega sodišča. ▸ Az Országgyűlésnek benyújtotta az újonnan megalakuló számvevőszék tagjainak listáját.
Sopomenke: nanovo

nápak adv. (narobe, napačno)

1. male, in modo sbagliato, erroneo:
napak je storil, ko je odgovarjal ha fatto male a rispondere

2. (v povedni rabi z nikalnico) non male, mica male, piuttosto bene, benino:
ne bi bilo napak zate, če bi to storil non sarebbe male per te se lo facessi
fant ni napak il ragazzo non è male
ne godi se mu napak non gli va male
pog. napak mu hodi, ko nima šol il guaio è che non ha scuole

napihnjen kot pav frazem
izraža negativen odnos (nadut; vzvišen) ▸ kevély, mint a páva
Ko sem se vrnil in odprl restavracijo, sem bil tako napihnjen kot pav. ▸ Amikor visszatértem és éttermet nyitottam, olyan kevély voltam, mint a páva.
Sopomenke: ponosen kot pav

napóčiti to break; to dawn

dan je napočil day dawned, day was breaking
ko je napočil dan at dawn, at daybreak, at break of day
ko je napočila noč at nightfall

napóčiti se fendre ; (začeti se) commencer , (dan) se lever, poindre, paraître

ko napoči (je, bo napočil) dan au point (ali à la pointe) du jour, au jour naissant

napóčiti

dan napoči alborea; despunta el día
ko napoči (je, bo napočil) dan al despuntar el día

naprijètiti se nàprijetīm se (ijek.), naprétiti se nàprētīm se (ek.) nehati groziti: umiri se kad im se naprijeti ko mu je bilo groženj dovolj

narcissus -ī, m (gr. νάρκισσος) bot. narcís(a), sončica, cvetlično ime, ki obsega več vrst, npr. purpureus narcissus V. beli, rdeče obrobljeni narcis (Narcissus poëticus Linn.), sera (adv. acc. pl. n.) comans narcissus V., Plin. pozni narcis (Narcissus serotinus Linn.); narcissi lacrima V., narcissi semen, radix Cels. — Kot nom. propr. Narcissus -ī, m Narcís,

1. krasen mladenič, sin bojotijskega rečnega boga Kefiza in morske nimfe Liriope, ki se je zaljubil v samega sebe, ko je zagledal svojo podobo v studencu Narcis (pri Tespijah v Bojotiji), in slabel, koprneč po sebi; njegovo truplo se je spremenilo v cvetico narcis(o): O.

2. bogat in mogočen osvobojenec, ljubljenec cesarja Klavdija, ki je uničil Mesalino, sam pa umrl nasilne smrti, ki mu jo je zasnovala Agripina: Iuv., T.

Opomba: Po slovničarju Diomedu je beseda narcissus tudi fem.

naredíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi

2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!

narediti se Francoza frazem
(sprenevedati se; ignorirati) približek prevedka ▸ tetteti, mintha nem venne észre valamit
Ko je opozicija nasilno prevzela oblast, so se naredili Francoza. ▸ Amikor az ellenzék erőszakosan átvette a hatalmat, úgy tettek, mintha nem vettek volna észre semmit.
Sopomenke: delati se Francoza, delati se francoza

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

nau-fragium -iī, n (iz nāvi-fragium; nāvis in frangere)

1. ladjelom, brodolom: Vitr., Fl., Amm., naufragium (naufragia) facere Ci. ep., Sen. ph. ali naufragium pati Sen. tr., Eutr. doživeti brodolom, Domitius naufragio periit Ci., naves ad unam omnes naufragio interierunt C., falsa naufragia ementiri L., naufragio interceptus T.; preg.: cupio istorum naufragia ex terra intueri Ci. ep. iz (varnega) zavetja gledati njihove nevarnosti, naufragium in portu facere Ps.-Q. ponesrečiti se na samem cilju.

2. pren. nesreča, (nesrečna) usoda, pogibel, uničenje, poguba, propad, propast, razkroj, razpad, izguba (imetja, premoženja), denarni polom, finančni zlom (polom), neuspeh: excipe naufragium nostrum O. mojo nesrečo = mene nesrečnika, credo mollia naufragiis litora posse dari O. da bi se dalo mojo usodo olajšati, ko bi mi bil odkazan boljši kraj, n. urbis, rei publicae, fortunarum Ci., qui ex naufragio luculenti patrimonii ad haec Antoniana saxa (kleči) proiectus est Ci., n. rei familiaris Ci. ep., haec me una ex hoc naufragio tabula (rešilna deska = rešitev, tolažilo) delectat Ci. ep., ex naufragio patriae salvus nemo potest enatare Corn.; occ. poraz (na morju ali na kopnem): classes regiae bis fecerunt naufragium N. so bila dvakrat poražena, per Italiam naufragia sua latius trahere Fl., naufragium maris Iust. na morju, pauci naufragii comites Iust.

3. meton.
a) nevihta, vihar: quasi naufragiis magnis multisque coortis Lucr.
b) razbitine, ostanki (razbite ladje), blago z razbite ladje: naufragium supprimere Dig., ubi nubifer Eurus, naufragium spargens operit freta Sil., totum pelagus naufragio suo operire Fl. (o ladjah), naufragium suum colligere Ulp. (Dig.); pren. ostanki sploh: addite illa naufragia Caesaris amicorum Ci., in quo (sc. rei publicae naufragio) colligendo Ci.

nazáj adv.

1. indietro, addietro:
nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
naprej in nazaj avanti e indietro
nagniti se nazaj chinarsi indietro
avt. vožnja nazaj retromarcia
navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
nazaj grede al ritorno
nesti nazaj riportare, portare indietro
vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
klicati nazaj richiamare
dobiti nazaj riavere
pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
bot. nazaj obrnjen retrorso
nazaj peljati ricondurre
nazaj poklicati richiamare
nazaj poslati rimandare, rinviare
nazaj postaviti ricollocare
nazaj pripeljati ricondurre
nazaj se obrniti rigirarsi
nazaj vzeti riprendere
nazaj zapoditi ricacciare

3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
pogled nazaj uno sguardo indietro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare

neberljiv pridevnik
1. (nerazločen) ▸ olvashatatlan
Listi so popisani s skoraj neberljivo pisavo. ▸ A lapokat szinte olvashatatlan írással írták tele.

2. (naporen za branje) ▸ olvashatatlan, élvezhetetlen
Ko berejo uspešnice, menijo, da so neberljive in dolgočasne po krivdi pisatelja. ▸ Amikor bestsellereket olvasnak, úgy vélik, azok az író hibájából élvezhetetlenek és unalmasak.

neccese (iz *ne-ced-tis, *ne-cezd-tis; nĕ in cēdere; prvotno subst. *necessis (neizpričano) neizogibnost iz *necessi, necesse in sis, fieret, fuit idr., odkoder (ko sta se ti obl. čutili adjektivno) subst. necessitas in necessitudo; poleg necesse sta bili predklas. in poklas. v rabi tudi stlat. obl. necessus in necessum (necessum je najbrž v konstrukciji ACI okamenel acc.)) ne(iz)ogibno, (neizogibno) potrebno, nujno le v predik. zvezi

1. necesse esse (neizogibno) potrebno je, treba je, morati: iam non solum licet, sed etiam necesse est Ci., ne quid plus minusve quam sit necesse dicat Ci. Subj. v tej zvezi ni nikdar kak subst., ampak
a) neutr. pron.: id necesse est Tit. fr., emas non quod opus est, sed quod necesse est Ca. ap. Sen. ph., quod tibi necesse minime fuit Ci.
b) inf.: Vitr., Mart., non necesse est omnes commemorare Ci., si ista necesse esse arbitrati essent oratorem ipsum erudire in iure civili Ci., et nimium meminisse n. est V.; z dat. personae in inf.: Enn., Varr., Val. Max., Plin. iun., vidit n. esse Miloni proficisci Lanuvium Ci. da mora Milon na pot v Lanuvij, homini n. est mori Ci., quasi vero … non n. sit nobis Gergoviam contendere C., nemini omnium certare oratione cum eo (sc. Hannone) n. fuit L.; z atrakcijo: quia non omnibus stantibus n. est dicere Ci., vobis n. est fortibus viris esse L.
c) ACI: Naev. fr., Pl., Enn., Corn., Vitr., eum condemnari n. erat Ci., consilia ineunt, quorum eos in vestigio paenitere n. est C., n. est te regem venerari N.
d) zahtevni stavek v cj. (brez conj.): Luc., singularis audacia ostendatur n. est Ci., intimi multa apertiora videant n. est Ci., Leuctrica pugna immortalis sit n. est N., iura inventa metu iniusti fateare necesse est H., hanc (sc. Ausoniae tellurem) pelago praeterlabare n. est V.; redko s conj. ut ali ne; z ut: Col., Sen. ph. in poznejši pisci: hoc n. est, ut is, qui nobis causam adiudicaturus sit, aut inclinatione voluntatis propendeat in nos aut … Ci., quos tantopere timeat, eos n. est, ut, quoquo modo possit, veneficio petat Corn.; z ne: n. aut (sc. mors) ne perveniat aut transeat Sen. ph.

2. necesse habere meniti, da je potrebno, meniti, da je treba, spozna(va)ti, šteti za potrebno, morati;
a) z inf.: Ter., Vitr., Lentulus in Ci. ep., Auct. b. Afr., Val. Max., Sen. ph., Petr., Iust., G. idr. poznejši pisci, non verbum pro verbo necesse habui reddere Ci., non habebimus n. semper concludere Ci., ne ad ultimum supplicium progredi n. habeant C.; tako tudi necesse putare: si tibi n. putas respondere Ci.
b) pozneje z abl. (kakor opus habere) = treba je komu koga ali česa, potrebovati koga ali kaj: non n. habent sani medico Vulg.

Opomba: Don. vzporeja necesse z necessis, zato v nekaterih izdajah najdemo: nunc aliena tua tamen aetate omnia mitte aequo animoque, age dum, magnis concede necessis? Lucr. (3, 961), quos opere in tali cohibet vis magna necessis? Lucr. (6, 811).

nectō -erē, nexī ali nexuī, nexum

1. (z)vezati, zavez(ov)ati, (za)vozlati, povez(ov)ati, privez(ov)ati, navez(ov)ati, pritrditi (pritrjevati), doda(ja)ti, spe(nja)ti, strniti (strnjevati), (z)viti, zvi(ja)ti, ovi(ja)ti, spojiti (spajati), (s)plesti (spletati), (iz)vesti, zaplesti (zapletati): necte tribus nodis ternos colores V., apricos necte flores, necte meo Lamiae coronam H., nexa corona O. spleten venec, n. laqueum H., Medo nectis catenas H., pedibus talaria nectere V. na noge si privezati krilate čevlje, caput olivā V. ovi(ja)ti si glavo z oljko, comam myrto O. ovi(ja)ti si lase z mirto, bracchia n. O. (plesaje kolo) prepletati roke, colla lacertis n. O. objeti koga okoli vratu, okleniti se koga okoli vratu, nodum informis leti trabe nectit ab alta V. pripne vozel (zanko) visoko na gredi (da je visel(a) navzdol); pren.: iam tibi compedes nectimus Plin. iun.; pesn.: Africus in glaciem frigore nectit aquas Pr. strdi (zamrzne) z mrazom v led.

2. occ. kot jur. t. t. v zaporu zaradi dolgov (z)vezati, vkleniti (vklepati), v spone da(ja)ti, vkleniti (vklepati), nadeti verige: nectierque (nectier star. inf. pr. pass.) postea desitum Ci., necti desierunt L., nexum se dare alicui ob aes alienum ali ob aes grave L., Val. Max. izročiti se komu v zapor (pripor) zaradi dolgov. Od tod subst. pt. pf.
a) nexus -ī, m suženj (podložnik) zaradi dolgov (tj. dolžnik, ki ni mogel povrniti dolgov in je bil zato izročen svojemu upniku, da je za dolg sam jamčil s svojim telesom): liber, qui suas operas in servitute pro pecunia quadam debebat dum solveret, nexus vocatur Varr., deinceps et qui ante fuerant, creditoribus tradebantur, et nectabantur alii L., nexi, vincti solutique, se undique in publicum proripiunt, inplorant Quiritium fidem L., ita nexi soluti cautumque in posterum, ne necterentur L.; occ. nexi -ōrum, m jetniki sploh: nexorum tria milia e carcere dimittit Iust., nec carcerem nexis, sed caedibus civitatem replet Iust.
b) nexum -ī, n (jur. t. t.) obvezovanje dolžnika, svečano pravno dejanje pred pričami, po katerem se vzpostavlja posebno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom; dolžnik, ki ne izpolni svoje plačilne dolžnosti, izgubi svobodo in postane upnikov suženj (podložnik): Varr., Ci., L. idr.; od tod meton. po tej obvezi nastala α) dolžniška (dolžnikova) obveza(nost): cum sunt propter unius libidinem omnia nexa civium liberata nectierque postea desitum Ci. ko so bile razveljavljene vse obveze zadolženih državljanov, cuius quoniam proprium te esse scribis mancipio et nexo Ci. ep. β) upnikova lastninska pravica: Sulla ipse ita tulit de civitate, ut non sustulerit horum nexa atque hereditates Ci.

3. metaf.
a) pripojiti (pripajati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, združiti (združevati): fatum ex causis Ci., videtisne, ut ex alio alia (drugo z drugim) nectantur Ci., omnes enim (sc. virtutes) inter se nexae et iugatae sunt Ci., n. verba numeris O. besede združevati z napevom = zlagati (pisati) pesmi, pesniti, iurgia cum aliquo O. začeti s kom prepir, causas inanes V. navajati navidezne razloge, dolum L. (za)snovati prevaro, (na)plesti zvijačo, insidias Val. Max. zalezovati, pripravljati zasedo, moras Sen. ph., T., Fl. vsevdilj (nenehno) zavlačevati, talia nectabant (sc. sermone) Stat. tako so se pogovarjali.
b) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: sacramento quodam nexi Iust., res pignori nexa Icti. zastavljena.

neige [nɛž] féminin sneg; snežna belina; populaire kokain

neige ancienne, nouvelle, fraîche, mouillée, poudreuse, tôlée, vierge star, nov, svež, moker, pršičast, srežen, deviški (nepoteptan) sneg
neiges pluriel éternelles, perpétuelles večni sneg
amas masculin de neige snežni zamet
boule féminin de neige snežena kepa
flocon masculin de neige snežinka
bonhomme masculin de neige sneženi mož, snežak
tourmente féminin de neige snežni metež
teint masculin de neige snežno bela polt
sports masculin pluriel de neige snežni športi
œufs masculin pluriel à la neige sneg iz beljaka
arrêté, bloqué par les neiges zametèn
train masculin de neige vlak, ki pelje v zimska letovišča
se battre à coups de boules de neige kepati se
faire boule de neige (figuré) naraščati kot snežni plaz
fondre comme neige au soleil (s)kopneti kot sneg na soncu
être blanc comme neige biti bel ko sneg
chasse-neige masculin snežni plug

nemudoma prislov
(takoj; zelo hitro) ▸ haladéktalanul, azonnal, rögtönZapomnila sta si registrsko številko vozila roparjev in jo nemudoma sporočila policistom. ▸ Emlékeztek a rablók járművének a rendszámára, és azonnal jelentették a rendőrségen.Ko sem mu poslala e-pismo, mi je nemudoma odgovoril. ▸ Amikor küldtem neki egy e-mailt, azonnal válaszolt.
Prozoren naravni gel kožo nemudoma ohladi, jo vlaži in se hitro vpija. ▸ Az átlátszó természetes gél azonnal hűsíti és hidratálja a bőrt, valamint gyorsan felszívódik.

nenadoma prislov
(v trenutku; nepričakovano) ▸ hirtelen, egyszer csak Nenadoma je zaslišala korake. ▸ Hirtelen lépteket hallott.Medtem ko je plavala, se je nenadoma pojavil 3-metrski krokodil in jo povlekel na dno jezera. ▸ Úszás közben egyszer csak megjelent egy 3 méteres krokodil, és lehúzta a tó fenekére.Voznik je v predoru nenadoma zavil desno in trčil v zid. ▸ A sofőr hirtelen jobbra kanyarodott az alagútban, és egy falnak ütközött. Nenadoma je navdušeno vzkliknila. ▸ Hirtelen izgatottan felkiáltott.Med delom je nenadoma počila pločevina in delavca močno udarila po glavi. ▸ Munka közben hirtelen szétrepedt a fémlemez és nagy erővelfejbe vágta a munkást.Popolnoma zdrav dojenček nenadoma umre v spanju, medicina pa še ni odkrila posebnih vzrokov za to. ▸ Egy teljesen egészséges csecsemő hirtelen meghal álmában, és az orvostudomány még nem fedezte fel a konkrét okokat.Vidite, nenadoma se rojevajo sami moški. ▸ Látod, hirtelen csupa férfi születik.
Nenadoma pa so mu sporočili, da je projekt ustavljen zaradi pomanjkanja sredstev. ▸ Egyszer csak közölték vele, hogy a projektet pénzhiány miatt leállították.
Nenadoma so v podzemni hiši ugasnile vse luči. ▸ Hirtelen kialudtak a fények a földalatti házban.
Sopomenke: naenkrat

neon samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi, kemija (žlahtni plin) ▸ neon Neon se uporablja za svetlobne napise, kripton pa za laserje. ▸ A neont fényfeliratoknál használják, a kriptont pedig lézerekben.
Sopomenke: Ne

2. neformalno (fluorescenčna razsvetljava) ▸ neon
Ko se je peljala mimo zabavišča, so vrtiljak in gugalnice itd. svetili z barvnimi žarnicami in neonom. ▸ Amikor a vidámpark mellett haladtak el, a körhintát és a hintákat színes izzók és neonok fénye világította meg.

3. tudi v pridevniški rabi, neformalno (barva) ▸ neonNjihova športna oblačila za poletje so barvita, a hkrati ohranjajo dovolj elegance, da so primerna tudi za tiste, ki jih ne prepričajo zgolj neon in divji vzorci. ▸ A nyári sportruházatuk bővelkedik színekben, de kellően elegáns lehet azok számára is, akiket nem csak a neonszínű és vad mintázatok győznek meg.

4. blagovna znamka (avto) ▸ Neon [autómárka]