Franja

arceō -ēre -uī (-)

1. ograditi, zagraditi (zagrajati), zajeziti, zadrž(ev)ati: nos flumina arcemus Ci., (alvus) arcet et continet, quod recepit Ci.; pren. zadrž(ev)ati, utesniti (utesnjevati), brzdati: videbam... audaciam... non posse arceri otii finibus Ci., summus ipse deus, arcens et continens ceteros (orbes) Ci.

2. odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, odgnati (odganjati), odpraviti (odpravljati), zadrž(ev)ati, braniti komu kaj, preprečiti (preprečevati) komu kaj; abs.: arcuit omnipotens O.; z acc.: eos neque portae neque muri hostium arcuerant L., teneras arcebant vincula palmas V., odi profanum vulgus et arceo H., arc. somnos O., bellum, commeatūs praesidii Romani L., arma Vell., furorem Lucan., ignotos et aliis offensos... procul arcebat T., arc. vim extremam, mortem, imbrem et ventum T., solem Plin., prospectum Gell., aquam pluviam Dig.; v pass.: ille... scit, ut hostium copiae, tu, ut aquae pluviae arceantur Ci.; z abl. instrumenti: ferro... eam arcere contumeliam statuunt L., hostes missilibus Cu.; izhodišče z abl.: aliquem aditu, reditu, ascensu, agro, Galliā Ci., transitu hostes Ci., hostem transitu amnis Cu., aliquem longe Latio V., externos finibus suis O., aliquem foro L., aliquem rapinis Vell., aliquem foribus T., aquā et igni aliquem arc. (gl. aqua) T., arceri progressu Suet.; s praep. a(b): tu, Iuppiter,... hunc et huius socios a tuis ceterisque templis... arcebis Ci., aliquem a progressu arcere Ci., arcere aetatem a libidinibus, homines ab iniuria, ab improbitate Ci., pecus a praesepibus V., famulas a limine templi O., aliquem ab amplexu O.; pesn. (u)braniti, (ob)varovati koga pred čim: Aenean arcete periclis V., (portus) classes aquilonibus arcet H., irascar amicis, cur me funesto properent arcere veterno H.; z dat. commodi: hunc (asilum) arcebis gravido pecori V.; skladi: arcere, ne... L., aliquem arcere non quire, quin... L.; pesn. in poklas. z ACI: plagam sedere cedendo arcebat O., dictis, quae clamor ad aures arcuit ire meas O., nec Augustus arcuerat Taurum... hostiles exuvias... conferre T.

arcēssō -ere -īvī -ītum (najbrž iz ar [= ad] in facessere prizadevno delati, dobavljati)

1. poz(i)vati, poklicati, poslati po koga: S. idr., arcessit alter consul Siculos Ci., cum me vestra auctoritas arcessierit Ci., factum esse, uti ab Arvernis Sequanisque Germani mercede arcesserentur C., qui... adulescenti negare non potuerit, quin eum (Platonem) arcesseret N., consules extemplo arcessiti L.; izhodišče z abl.: ego litteris Sestium Capuā arcessivi Ci., Corintho colonos arc. N.; s praep.: aliquem ex citeriore Hispania S., ab aratro arcessebantur, qui consules fierent Ci., auxilia a Vercingetorige C., exercitum ab Tanai Cu., aliquem a Gadibus Plin., aliquem de exsilio Asc.; z adv.: undique praesidia S.; smer z acc.: uxorem domum Ter., Aesculapium ab Epidauro Romam L.; s praep.: arc. aliquem ad se Ter., Ci., N., generum ad se arcessi iubet N., aliquem in senatum, in patriam Ci., amicum trans mare Q.; z adv.: domo dudum huc arcessita sum Pl.; namen: Gallorum gentem ad bellum S., aliquem ad laboris societatem Ci., ad evertenda rei publicae fundamenta Gallos Ci., Gallos auxilio (dat. = na pomoč) C., arcessitur lavatum (sup.) interea virgo Ter.; redkeje pren. poslati po kaj: aurum Pl., res transmarinas Ci., sin melius quid (sc. vini) habes, arcesse H., arc. tormenta aut missilia tela T.

2. occ.
a) iz podzemlja pozvati, poklicati: manes coniugis V.
b) nevesto pripeljati v ženinovo hišo: virginem accersant (= arcessant, glej opombo) Ter., quor uxor non accersitur Ter.
c) jur. na sodišče, pred sodnika, na zagovor poz(i)vati, od tod (ob)tožiti, (ob)dolžiti, (o)kriviti; z gen. criminis: aliquem capitis Ci., pecuniae captae S., maiestatis T.; z abl.: innocentem iudicio capitis, aliquem ambitūs crimine, aliquem statuarum nomine Ci., aliquem veneni crimine Suet.; v pozni lat. tudi arc. aliquem in crimen laesae maiestatis Amm. in v pass. z NCI: arcessebantur ministri fuisse Galli ferocientis Amm.; pren.: arc. aliquem inscitiae Nigidius ap. Gell.

3. pren.
a) kaj dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, priskrbeti (priskrbovati), povzročiti (povzročati): quies molli strato arcessita L., quemque sibi tenues nascentem arcessere vitas V., somnum in ossa Pr., somnum medicamentis Cels., gloriam ex periculo Cu.; navleči, nakopa(va)ti si kaj (v slabem pomenu): illic homo a me sibi malam rem (nesrečo) arcessit iumento suo Pl., ne arcessant bellum L., arc. causam sibi mortis Val. Max., mortem Val. Max., mors arcessita Plin. iun.
b) snov, misli idr. iz česa vzeti, jemati, zaje(ma)ti: ab exteris nationibus adscita atque arcessita (sacra) Ci., rivulus arcessitus et ductus ab ipso capite accusationis Ci., comoedia ex medio res arcessit H., zajema iz vsakdanjega življenja, arc. fabulas longe Petr., res extrinsecus, ea aliunde Q. Od tod pt. pf. arcēssītus 3 od daleč vzet (zajet) = prisiljen, pritegnjen: dictum Ci., color Sen. rh., affectatio innata, non arcessita Q., ioci Suet.

Opomba: Soobl.: accersō -ere (po premeni črk iz arcēssō): Ter., N., S. idr.; redkeje (iz pf. arcessivi) arcēssiō -īre, arcessiam, arcessiens, arcessiri Eccl., arcessiretur Front., arcessirentur Suet., arcessier (= arcessiri) Caecil. fr., Ter., in accersīrī: Auct. b. Afr., Front., Macr.

arco m (pl. -chi)

1. lok:
tendere l'arco napeti lok: pren. meriti v kaj
stare con l'arco teso pren. biti zelo pozoren, previden, oprezovati
PREGOVORI: l'arco sempre teso si spezza preg. lok, ki je vedno napet, poči

2. mat. lok

3. arhit. lok, obok:
arco a tutto sesto polkrožni lok
arco a sesto acuto šilasti lok
arco rampante oporni lok

4.
arco del cielo, arco celeste nebesni svod, obok
arco delle sopracciglia lok obrvi
arco trionfale slavolok

5. elektr.
arco voltaico, elettrico električni oblok
saldatura ad arco obločno varjenje
lampada ad arco obločnica

6.
l'arco della vita življenjski krog, ciklus, življenjska doba
nell'arco di quattro secoli quella civiltà si sviluppò e decadde v štirih stoletjih je ta civilizacija doživela razcvet in propad

7. glasba lok:
strumento ad arco godalo
gli archi godala
concerto per archi godalni koncert
quartetto d'arco godalni kvartet

ardent [á:dənt] pridevnik (ardently prislov)
vroč, goreč, žareč; vnet, navdušen, strasten

ardent spirits opojne pijače
to be ardent for s.th. navduševati se za kaj

ardore m

1. vročina:
l'ardore della canicola pasja vročina

2. žar, gorečnost:
desiderare con ardore qcs. o qcn. pren. goreče želeti kaj ali koga

3. vnema:
lavorare con ardore vneto delati

arduus 3 (prim. gr. ὀρϑόςpokončen, lat. arbor iz *ardhos)

1. strm, strmoglav: ascensus Ci., C., L., semita, collis L., mons O., ripa, iter Cu.; z abl.: ager... arduus clivis Varr., collis aditu arduus L., Neritos ardua saxis V.; z in in acc.: clivus arduus in valles O., in ascensum ardui colles Sen. ph.; pesn. visok, vzvišen, pokončen, strmeč: aether, sidera, cedrus O., mundus V., nubes H., cervix H., Plin., cui (equo) ardua cervix V. ki nosi glavo pokonci, ardua colla Sil., supercilia Gell. ponosno privzdignjene obrvi, arduus hastā V. s sulico visoko strmeč, campo sese arduus infert (Turnus) V. ponosno vzpet, libravit caestūs arduus V. vzpenši se na udar, ardua per praeceps gloria vadat iter O.; prolept.: arduus insurgens V. visoko se vzpenjaje, (anguis) sibila colla arduus adtollens V. ali frontem ostentans arduus albam V. visoko se vzpenjaje.

2. pren. težak, težaven, utrudljiv, mučen, nadležen: magnum opus et arduum Ci., magna atque ardua cogitatio Ci., virtus H., O., res arduae ac difficiles Ci., aequam memento rebus in arduis (= v nesreči) servare mentem H., arduum regendi cuncta opus T., arduus rerum omnium modus T.; z abl.: id... arduum opere, difficile cultu Plin.; s sup.: quia id arduum factu erat L., opera ardua imitatu Val. Max.; arduum est ali arduum videtur z inf.: mihi quidem... arduum videtur res gestas scribere S., quae parare et quaerere arduum fuit L., cum progredi arduum... esset Cu.; arduum est z ACI: quamquam arduum sit eodem loci potentiam et concordiam esse T.; arduum est (abs. kot vrinek): est enim arduum Ci. kajti kaj težka naloga je. — Od tod subst. arduum -ī, n

1. strma višina, strmina (v sg. le s praep.): per arduum ducuntur L., cum parentis regna per arduum cohors Gigantum scanderet H., ardua dum metuunt, amittunt vera viai Lucr., tonitruque tremescunt ardua terrarum V., ardua et rectae prope rupes L., milites delectos secum per ardua... in arcem ducere L., an plana ex arduis facere potui? L., in ardua montis ite O., per ardua niti Cu., exscindere castellorum ardua T. gorske trdnjave.

2. pren. težava, težavnost, težavno opravilo: nil mortalibus ardui est H. nič ni pretežko, ardua molimur O. težko delo snujemo, nec fuit in arduo societas potentiam... ostentantibus T. in ni bilo težko doseči sklenitve zaveze; s sup.: tam ardua inventu Plin. tako težke naloge za iznajdbo.

arena² f

1. pesek:
arena di fiume rečni pesek
costruire sull'arena pren. zidati na pesku, početi kaj jalovega

2. knjižno morska obala; tla

3. med. ledvični pesek

arēna, star. harēna, -ae, f (sabin. fasēna)

1. pesek: bibula V., fulva V., O., nigra V., numero carens H., diducere summam arenam L., aurosa Lamp. zlatonosni pesek; v pl. peskovje: multae arenae V., siccae V. molles O., carae O. zlatonosno peskovje (Paktolovo), semina arenis committere Sen. ph.; preg.: arenae mandare semina O. kaj nekoristnega poče(nja)ti, „prazno slamo mlatiti“, ex incomprehensibili pravitate arenae funis effici non potest Col. iz rezanice ne narediš vrvi, arena sine calce Suet. pesek brez apna (tako je imenoval Kaligula filozofa Seneko, ker so njegovi stavki sekani, ker nima ločil in se celo za zvezo svojih kratkih stavkov kaj malo briga; reklo je vzeto od tod, ker pesek brez apna ne spaja); occ. drobna zmes za čiščenje sten, fini omet: caelum imum camerae arenā dirigere Vitr.

2. met.
a) peščena ravan, peščina: arenam aliquam aut paludes emere Ci., in sicca spatiatur arenā H.
b) v pl. peščena puščava, peščina: Literni arenae stagnaque L., Libycae arenae O., arenae nigrae Pr., steriles arenae (Ammonii) Cu., arenarum inculta vastitas Sen. ph., disiectas inter et vix pervias arenas pyramides T.
c)(peščena) morska obala, ravno morsko obrežje: egressi optatā potiuntur Troes arenā V., carinae... Phrygiā potiuntur arenā O., expositus peregrinis arenis O., impingere aliquem arenae Lucan.
č)(s peskom posuto) borišče v amfiteatru, arena: ne populum extremā totiens exoret arenā H., amphitheatri arena Suet. ali samo arena Mart., Iuv., Suet.; boji v amfiteatru, gladiatorski boji: operas arenae promittere T. da nastopijo kot gladiatorji, in arenam se dare Icti. nuditi se na boj, arena municipalis Iuv. gladiatorski boji v municipijih; pren. prizorišče za kako dejavnost, stroka: aestuat angustā rabies civilis arenā Lucan., in arena mea Plin. iun. v moji stroki, arena civilis belli Fl.

argent [aržɑ̃] masculin srebro; denar; srebrna barva

d'argent srebrn (tudi figuré)
pièce féminin d'argent srebrnik
argent en caisse blagajniška gotovina
argent blanc srebrn denar
vif argent živo srebro
argent (au) comptant gotovina
argent immobilisé dobro naložen denar
argent monnayé, sonnant kovani denar
argent de poche žepnina
argent vierge čisto srebro
marché masculin d'argent denarni trg
rareté féminin d'argent pomanjkanje denarja
somme féminin d'argent denarna vsota
homme masculin d'argent sebičen človek
je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
il en a pour son argent lahko je zadovoljen s tem, prišel je na svoj račun
l'argent n'a pas d'odeur vseeno je, odkod prihaja denar
déposer son argent en banque deponirati, vložiti svoj denar v banki
il en fut pour son argent bil je ob svoj denar
je suis à court d'argent sem v denarni stiski
l'argent est rare za denar je trda
l'argent lui fond dans la main denar se mu (kar) stopi v roki, mu gre hitro iz rok
il fait argent de tout on vse spravi v denar
gagner de l'argent (za)služiti denar
jeter l'argent par les fenêtres denar metati skoz okno
manger de l'argent izgubiti denar (pri kaki stvari)
manquer d'argent biti v stiski za denar
payer en argent comptant plačati (takoj) v gotovini
payer en argent frais plačati v bankovcih (ne v obveznicah)
placer de l'argent à long terme naložiti denar dolgoročno
prélever de l'argent dvigniti denar
prendre quelque chose pour argent comptant naivno, slepo kaj verjeti
prêter de l'argent posoditi denar, dati posojilo
toucher de l'argent dobiti, prejeti denar
vous ne verrez pas la couleur de son argent on vam ne bo plačal
nous en voulons pour notre argent hočemo priti na svoj račun
le temps c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato

argine m

1. jez, nasip

2. pren. ovira, brzda:
porre, opporre un argine a qcs. kaj zaustaviti, omejiti

argue [á:gju:]

1. prehodni glagol (for, against)
dokazovati, pobijati; pretresati; kazati

2. neprehodni glagol
pričkati se (from)
sklepati (about)
diskutirati, razpravljati

to argue against s.th. nastopiti proti čemu
it argues him to be an honest man to dokazuje, da je poštenjak
to argue for (ali in favour of) zagovarjati kaj
to argue s.o. into pregovoriti koga (da kaj stori)
to argue s.o. out of odvrniti koga od česa
to argue sagacity kazati bistroumnost
to argue the point spodbijati zadevo

argūmentor -ārī -ātus sum(argūmentum)

1. dokaz(ov)ati, utemeljiti (utemeljevati), (po)kazati, razložiti (razlagati): Q., illis facultas argumentandi est Ci. oni smejo..., sed quid ego argumentor? Ci. čemu utemeljujem?; z de: argumentor de voluptate Ci.; z in in abl.: Corn., Q., ego neque in causis argumentari soleo Ci.; z odvisnim vprašanjem: quid argumentamur, quo pecunia pervenerit Ci., nec iure an iniuriā caesi sint argumentari refert L.; z ACI: L., arg. hoc esse amoris signum Ci.; s samim inf.: Ci., Col.

2. pren. trans. kaj v dokaz navesti (navajati): ego illa non argumentabor, quae sunt gravia Ci., multaque in eam partem probabiliter argumentatus L.

argūtō -āre (intens. glag. arguere) tenkoumno blebetati, kvasiti komu kaj: illa mihi argutat ignes Pr. mi kvasi iskrene besede ljubezni, quid iste argutat molestus? Petr. Pogosteje kot dep. argūtor -ārī -ātus sum

1. razločno (slišno) glasiti se: arg. pedibus Tit. ap. Non. topotati, gor in dol skakati (o valjavcu).

2. blebetati, kvasiti komu kaj; abs.: superare omnes argutando praeficas Pl., pergin' argutarier (=argutari)? Nov. ap. Non., Pl., totum diem argutatur quasi cicada Nov. ap. Non.; z acc.: arg. mendacia Luc. ap. Non.

aria f

1. zrak:
aria compressa stisnjen zrak
aria condizionata klimatiziran zrak
aria viziata slab zrak
aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
corrente d'aria prepih
andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
dare aria a una stanza prezračiti sobo
discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
a pancia all'aria ležeč vznak
mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
ancora in aria še v zraku (načrt)
andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
aver paura dell'aria bati se lastne sence
non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
parlare all'aria govoriti v veter
missili aria-aria rakete zrak-zrak
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

2. podnebje:
cambiare aria iti drugam
aria! šalj. stran! izgini!

3. veter, sapa:
non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

4. pren. videz, izraz; obraz:
che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
aria stanca utrujen videz
ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
ha l'aria di voler piovere kaže na dež
darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

5. glasba arija

arietō -āre -āvī -ātum(ariēs)

1. (o ovnu) zaganjati se, trkati: Sil., cornibus conitier in me arietare Acc. ap. Ci.

2. pren.
a) kakor oven zagnati (zaganjati se), zade(va)ti drug ob drugega: pars (equitum) arietat in portas V., acies inter se arietant Sen. ph., ar. in clipei orbem Val., Fl.; abs.: quae casus incitat, saepe turbantur et cito arietant Sen. ph., tecta contrario ictu arietant Sen. ph.; spotakniti (spotikati) se ob kaj, nad čim: longam viam ingressus es; et labaris oportet et arietes et cadas Sen. ph., nihil lubrici superest: nihil, in quo arietet aut labet Sen. ph.
b) trans. zade(va)ti, udariti (udarjati), biti ob kaj, butniti (butati) ob kaj: nostras aedīs Pl. ob našo hišo, Macedonem... arietavit in terram Cu. je treščil z glavo ob tla, arietati inter se dentes Sen. ph. šklepetajoči; pren.: ubi aliquid animam insolitam arietari percussit Sen. ph. nenavajeno pretresov.

Arm, der, (-es, -e)

1. roka

2. Tierkunde (Fangarm) lovka, beim Seestern: rogelj

3. krak, (Kraftarm, Lastarm) ročica

4. ([Flußarm] Flussarm) rokav; am Arm (nehmen prijeti) pod roko; im Arm, in den Armen (halten) (držati) v objemu, v naročju; in den Arm nehmen objeti; in den Arm fallen jemandem preprečiti (komu kaj); jemanden auf den Arm nehmen dražiti (koga); jemandem unter die Arme greifen priskočiti (komu) na pomoč; in die Arme schließen objeti, figurativ vzljubiti

armō -āre -āvī -ātum (arma)

1. oborožiti (oboroževati) koga: milites C., copias S., exercitum L., multitudinem hominum Ci., qui refugerant, armandos vestiendosque curat N., hostium copias armatas conspexit C., armarae manūs (= desnice) S., arm. manus adversum deos S. fr., dextram patris in filiam L., servos in (contra) dominum Ci., armare se coepisse Cu. stopiti pod orožje, prije(ma)ti za orožje, tako tudi: milites armari iubet C.; pesn.: agrestīsque manūs armat sparus V., armati terram exercent V. (stari Rimljani so priganjali vole pri oranju z obrnjeno sulico); z abl. instrumenti: armare gladiis dextras, aliquem telis, saxis L., multitudo facibus armata L., spoliis se quisque recentibus armat V.; čemu? s praep.: Asiam Europamque ad funestum bellum L., ad occidendum iam armatum esse Sen. ph., manūs (= svoje roke) in alicuius perniciem Plancus in Ci. ep.; z dat.: bello armantur equi V.

2. occ.
a) za boj (vojno) opremiti (opremljati), narediti koga pripravljenega (sposobnega) na (za) boj (vojno): (Hannibal) regem armavit... adversus Romanos N., muri propugnaculis armabantur L., urbs armata muris Ci., Pompeium senatus auctoritas, Caesarem militum armavit fiducia C., in hunc unum tota res publica armata est Ci., armare in proelia fratres V. na boj priganjati.
b) kaj s čim opremiti, oskrbeti: thecam calamis Mart.; navt. (ladje) opremiti (opremljati), ovrviti, za izplovitev pripraviti (pripravljati): armare classem L., V., navis... armata egregie L., myoparonem ornatum atque armatum dederunt Ci., naves ad hunc modum factae armataeque C.

3. pren. oborožiti (oboroževati), opremiti (opremljati) s čim: lex accusationem armat Ci., cogitavit, quibus rebus accusatorem armaret Ci., arm. temeritatem... multitudinis auctoritate publicā Ci., magistratūs deorum religione Ci., armare se eloquentiā Ci., se armat imprudentiā Dionis N. uporabi Dionovo neprevidnost kot orožje, Archilochum rabies armavit iambo H. Arhilohu je dala... jamb za orožje, qua (arte) semper armatus T.; arm. aliquem ad omnia Ci., aliquem in fata parentis O.; pesn.: arm. calamos (sagittas Iust.), veneno V. s strupom namazati, zastrupiti. — Od tod adj. pt. pf. armātus 3

1. oborožen, v popolni bojni (vojaški) opravi, opremljen (za boj): quos aliquamdiu inermes timuissent, hos postea armatos... superassent C., sed perinde valebit, quasi armatissimi fuerint Ci., tam tibi par sum quam multis armatissimis nudi aut leviter armati Sen. ph., mihi dederunt (dii) armato togatoque, ut vos... defenderem L. v vojni in mirovni opravi = v vojni in miru, cohors armata (naspr. togata) T., armatae classes V.; met.: vis armata Icti. oborožena sila, armatae rei scientissimus et togatae Amm. kaj izveden v vsaki vojni in mirovni umetnosti, armati anni Sil. vojna leta; subst. armātus -ī, m oboroženec, vojak; kolekt.: pelices... cum armato (= cum armatis) vivere adsuetae Cu.; večinoma v pl.: armatos in litore exponere L., X milia armatorum completa sunt N., navem triremem armatis ornare N., armatos fudit equus (trojanski) V., bini armati, agmen armatorum Cu.

2. pren. oborožen s čim: animum tamquam retinet armatum Ci., armati animis iam esse debemus Ci., erat incredibili armatus audaciā Ci., mens armata dolis Sil., illum maluerim aliquo modo mitiorem, quam te isto modo armatiorem Aug.

arrabbiare

A) v. intr. (pres. arrabbio) zbesneti, dobiti steklino

B) ➞ arrabbiare, arrabbiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ arrabbio) razjeziti se
arrabbiarsi a un lavoro pog. zagrizeno kaj delati

arracher [araše] verbe transitif izruvati, izpuliti, iztrgati, izdreti; izsiliti (priznanje, obljubo)

arracher les mauvaises herbes izruvati plevel
un obus lui a arraché le bras granata mu je iztrgala roko
arracher des aveux, une promesse, un secret à quelqu'un priznanje, obljubo, skrivnost izsiliti iz koga
s'arracher de, à iztrgati se od, iz
s'arracher quelqu'un, quelque chose trgati se, prepirati se za koga, za kaj
s'arracher les cheveux de colère lase si puliti od jeze
arracher des larmes à quelqu'un izvabiti komu solze, koga v jok spraviti
arracher quelqu'un de sa maison spoditi koga od hiše
arracher quelqu'un à la misère iztrgati, izvleči koga iz bede
arracher quelqu'un au sommeil koga iz spanja vreči, iztrgati
s'arracher des bras de quelqu'un iztrgati se komu iz rok
on se l'arrache trgajo se zanj
s'arracher les yeux oči si (medsebojno) izpraskati

arrembaggio m (pl. -gi)

1. naskok na ladjo; napad; plenjenje

2. pren. napad, obupen poskus:
andare, buttarsi all'arrembaggio vreči se z vso silo na kaj, naskočiti kaj