Franja

dérouiller [-ruje] verbe transitif očistiti od rje; figuré na praviti zopet gibčno, okretno, razgibati; ugladiti; populaire na-, pretepsti; verbe intransitif biti tepen, dobiti batine

dérouiller un canon de fusil očistiti puškino cev od rje
se dérouiller les jambes en marchant razgibati si noge s hojo
(populaire) dérouiller la gueule à quelqu'un komu gobec razbiti
il s'est fait dérouiller premikastili so ga
qu'est-ce qu'il a dérouillé! ali jih (= batine) je dobil!

derrière¹ [dɛrjɛr] adverbe, préposition zadaj, (zadaj) za; figuré nazaj

de derrière izza
par derrière od zadaj, figuré skrivaj, zahrbtno
nous sommes derrière vous (figuré) mi smo, stojimo za vami
il faut être toujours derrière lui (figuré) vedno je treba paziti nanj, ga nadzirati
marcher l'un derrière l'autre korakati, hoditi eden za drugim, v gosjem redu
laisser quelqu'un loin derrière soi pustiti koga dalečza seboj, močno ga prehiteti
mettre un vêtement sens devant derrière narobe obleči obleko
regarder derrière soi pogledati nazaj, okoli sebe
poignarder quelqu'un par derrière zahrbtno koga zabosti
idées, pensées féminin pluriel de derrière la tête skrite misli

description [diskrípšən] samostalnik
popis, opis, oris; vrsta; stroka

to answer to the description biti, kot so ga opisali
a scoundrel of the worst description lopov, da mu ni para
to defy (ali baffle, beggar) description biti nepopisem
past all description nepopisen
there was no room of any description prav nobenega prostora ni bilo
of every description vsakovrsten

desét numer. (tudi inv.)

1. dieci:
(v samostalniški rabi) 5 + 5 je deset 5 + 5 fa dieci
ura je deset sono le dieci
(v prilastkovi rabi) deset prstov dieci dita
knjiga v deset(ih) zvezkih opera in dieci volumi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
stanovati na Cankarjevi deset abitare in via Cankar, 10
šol. pri izpitu dobiti oceno deset prendere un dieci all'esame

2. pren. (za izražanje večje količine) molto, cento, mille:
deset let ga že nisem videl non lo vedo da cent'anni
lahko si oblizne deset prstov, če può essere arcicontento, se...
igre srčna, pikova, karova, križeva deset il dieci di cuori, di picche, di quadri, di fiori
PREGOVORI:
kdor molči, desetim odgovori il silenzio è d'oro, la parola d'argento

dēsīderātiō -ōnis, f (dēsīderāre)

1. poželenje, želja, pogrešanje: Ci., Vitr.

2. vprašanje (ki ga je treba rešiti): relinquetur desideratio, quid … Vitr.

désintéresser [-se] verbe transitif odškodovati

se désintéresser de quelque chose ne imeti interesa za kaj, ne se zanimati za kaj, zanemarjati
se désintéresser de son travail ne se brigati za svoje delo, zanemarjati ga

désirer [dezire] verbe transitif želeti, hoteti; hrepeneti, nestrpno pričakovati

se faire désirer redko se pokazati
ne te fais pas trop désirer! daj se kmalu videti!
je désire (de) le voir želim ga videti
laisser à désirer biti nezadovoljiv, pomanjkljiv
sa santé laisse à désirer njegovo zdravje ni zadovoljivo
cela ne laisse rien à désirer to je brezhibno
(vieilli) désirer quelque chose à quelqu'un želeti kaj komu

dèspet m (it. dispetto) dial.
1. krivica: nešto mi bi za despet krivica mi je bila storjena
2. kljubovanje, trma: despet babi dušu gubi
3. užalitev: to njemu vrlo despet bilo to ga je hudo užalilo

dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega

dēstinō -āre -āvī -ātum (dē in *stanāre iz stāre; prim. gr. στανύω, ἱστάνω postavljam, sl. stan)

I. „trdno postaviti“, od tod pritrditi (pritrjati), privez(ov)ati: antemnas ad malos, rates ancoris C., arcas Vitr., lorum, quo fueram destinatus, abrumpo Ap.; occ. trdno držati: falces laqueis C.

— II. pren.

1. koga (ob)vezati; v pass.: quodam negotio destinatus Ap.

2. določiti (določati), nameniti (namenjati): certae destinataeque sententiae Ci., eum animo auctorem caedis d. L. pri sebi določati ga za … , zatrdno imeti ga za … , tako tudi d. aliquem animo parem alicui L.; aliquem inter participes sceleris Cu. ovaditi, d. orbem muri polentā Cu., imperio finem Halym Cu.; z dat. personae: alteri diem necis Ci., frons turgida cornibus primis et venerem et proelia destinat H. odkazuje … boje, priganja k … , d. Hannibali provinciam L.; z dat. rei: nostri operi destinati C. za dela na okopu določeni, me destinat arae V., d. aliquem morti Cu., debiti destinatique morti L. gotovi smrti namenjeni, destinata morti victima Fl., supplicio destinatus Cu. na smrt obsojen, sorti destinatus Cu. usodi predan, d. aliquid publicis usibus Vell., Icti.; poklas. s praep.: d. aliquem ad mortem L., tempus locumque ad certamen L., consilia ad bellum L., materiam ad scribendum Q., saxo aurove in aliud destinato T., d. noctem … in fugam Amm.

3. occ.
a) skleniti, zavzeti si, nameniti (se); redk. z obj. v acc.: quae destinavimus Cu.; večinoma z inf. ali ACI: infectis iis, quae agere destinaverat C., morte solā vinci destinaverant animis L., quas urbes direpturos se destinaverant L.; abs.: ut destinarat Suet. — Od tod adj. pt. pf. dēstinātus 3 na kaj pripravljen, kaj storiti voljan: ad omne obsequium destinatus Cu., ad mortem d. Cu. ali animus morti destinatus T. pripravljen umreti; subst. pt. pf. dēstinātum -ī, n namera, namen, nakana, sklep, večinoma v pl.: ei destinato satisfacere Front., salubriter destinata Cu. koristne nakane, antequam destinata componam T. nameravani opis, destinatis adversari T.; ex destinato Sen. ph., Suet. ali destinato Suet. s premislekom, hote.
b) (za smoter, cilj) določiti (določati): non capita solum vulnerabant, sed quem destinassent locum oris L., quem rex ferire destinaverat Cu., d. aliquem ad ictum T., aliquem iaculo Iul. Val.; preneseno na puščice same: sagittas d. Aur. puščice v cilj naperjati, streljati. — Od tod α) adj. pt. pf. dēstinātus 3, adv. -ē pravzaprav „v cilj namerjen“, od tod stanoviten, vztrajen, trdovraten, odločen: destinatus obdura Cat., animi d., preces d. Amm., destinate certare, destinatius adigere Amm. β) subst. pt. pf. dēstinātum -ī, n smoter, cilj: velut destinatum petentes L., certo ictu destinata feriebat Cu., serrā per destinata currente Sen. ph. v predpisani črti.
c) (dekle komu za nevesto, ženo) določiti, s kom zaročiti: Salinatori filiam tuam destinasti Plin. iun.; z dvojnim acc.: (puellam) forti marito uxorem H.; v pass. z dvojnim nom.: Lepida destinata quondam uxor L. Caesari T.; abs.: antequam destinaretur Ps.-Q., destinata uxor (= nevesta) Icti.
č) drž.pr. (za kako službo) določiti, nameniti; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: d. aliquem consulem, aliquis destinatur consul L., (Agrippae filios) destinari consules cupiverat T., destinare aliquem alicui tutorem Cu., aliquem Pompeio collegam Suet., aliquem regem in locum alicuius Iust.; s finalnim dat. ali z ad: d. aliquem ei bello gerendo Vell., aliquem, ad Aegyptum, ad castra inspicienda Vop.; abs.: praetor destinatus, magistratūs destinati Suet.
d) trgovsko izbrati si za nakup, kupiti hoteti, kupiti nameravati: Luc., qui hanc non properes destinare Pl., minis triginta sibi puellam destinat Pl., eas quanti destinat Pl., quod tibi destinaras Ci. ep.

dēstringō -ere -strinxī -strictum

1. (o)smukati: Ca., Col., Ps.-Q., tunica erat ab humeris destricta Ph. potegnjena; pren.: destringi aliquid et abradi bonis Plin. iun.; occ.
a) (v kopeli) (z)drgniti se: Plin., curvo d. ferro Mart., dum destringitur, tergitur Plin. iun.; pren.: ut destrinxi hominem! Pl. kako sem ga opletel!
b) s smukanjem (o)čistiti: horum (myacum) ius traditur … interanea destringere Plin.
c) (orožje iz nožnice) potegniti, izvleči, izdreti (izdirati): gladium Ci., C., L., Suet., sicas Ci., ensis … : quem cur destringere coner … ? H., destrictus ensis H., O. goli meč; tudi: d. securim L. Pren.: amaritudinem carminum d. Plin. spustiti, in omnes severitas imperatoris destringitur Sen. ph. se naperi strogost … Kot adj. pt. pf. dēstrictus 3, adv. -ē oster, strog, rezek: feneratrix, censura, testimonium Val. Max., officium Plin. iun., destrictior accusator T.; adv. (pogosto districtē): d. minari Plin. iun., denegare Icti., exigere aliquid Veg.; v komp.: Ap., Eccl.; v superl.: Eccl.

2. oplaziti, obdrgniti: destrinxit arundine (s puščico) pectus O., non mea sunt summā leviter destricta sagitta pectora O., destricta levi vulnere est cutis Sen. rh.; pesn. pren.: (volucres) aequora destringunt summis … alis O. se le rahlo … dotikajo morja.

3. pren. (z besedami) prečesa(va)ti, obdel(ov)ati: non ego mordaci destrinxi carmine quemquam O., tu qui scripta destringis mea Ph.

dēsuēscō -ere -suēvī -suētum

1. trans. (o stvareh) iz navade spraviti, odvaditi (odvajati): Tit. fr., Ap., res desueta L., diu desueta arma V. ki se ga je že davno odvadil, desueta sidera cerno O. ki sem se jih odvadil gledati, voces iam mihi desuetae O., desueta verba O., ne in desuescendis morentur Q.

2. intr. (o bitjih) česa odvaditi (odvajati) se, večinoma v pt. pf. dēsuētus 3 odvajen, ne več vajen; abs. in z dat.: paulatim antiquo patrum desuescit (nekateri pišejo dissuescit) honori Sil., desueta corda, iam desueta triumphis agmina V., fera desueta silvis Lucan.; fera desueta rabiem (grški acc.) Stat.; z inf.: iam pridem desueto Samnite clamorem Romani exercitūs pati L.

dētegō -ere -tēxī -tēctum

1. streho čemu vzeti (jemati) = kaj odkri(va)ti, razkri(va)ti: villam Pl., aedem L., aedes Iovis detecta prolabitur N., Caci detecta regia V.

2. odkri(va)ti, razkri(va)ti, razgaliti (razgaljati): artus et grandia d. ossa O. (toda: ossa Capyis d. Suet. izkopati), detecti nervi O., d. vulnus Cels., puer detectus caput (grški acc.) V. = capite detecto Suet. razoglav, detecta corpora T., strictum vaginā d. ensem Sil. (goli) meč potegniti; pren.: quia fieri possit, ut (illa) patefacta et detecta mutentur Ci., iam iuga montium detexerat nebula L. je bila dala videti; šalj. = sneti: detegetur corium de tergo meo Pl., tempestas mea, quae mihi modestiam omnem detexit, tectus quā fui Pl.; aliquem perdere, detegere Turpilius fr. kožo sneti s koga = sleči, oskubiti ga.

3. pren. odkri(va)ti, razode(va)ti, na dan spraviti (spravljati), obelodaniti, izda(ja)ti, ovaditi (ovajati): d. insidias, consilium L., detecta fraus L., d. culpam O., alicui intimos affectus suos Sen. ph., coniuratio detegenda Cu., d. coniurationem Catilinae, consilia coniuratorum Suet., iudicium animi sui T.; z odvisnim vprašanjem: neque quis esset ante detexit Suet.; refl. se detegere in med. detegi razode(va)ti se, izda(ja)ti se, ovajati se, (po)kazati se: mores se inter ludendum … detegunt Q., ex epistulis mutua malignitas detegitur T., formidine detegi T., trepidatione detectus Suet.; occ. koga zalotiti, zasačiti: pridie, quam Philotas detectus est Cu., in furto detectus Lamp.

determinare

A) v. tr. (pres. detērmino)

1. določiti, določati; odrediti, odrejati:
determinare i confini di un territorio določiti meje ozemlja
determinare un concetto določiti pojem

2. povzročiti, povzročati:
la denutrizione determina indebolimento podhranjenost povzroča oslabitev

3. (indurre) navesti, navajati (na); napeljati (na):
le difficoltà lo hanno determinato a ritirarsi težave so ga navedle k odstopu

4. odločiti, odločati; skleniti, sklepati:
il consiglio determinò di sospendere i lavori odbor je sklenil prekiniti delo

B) ➞ determinarsi v. rifl. (pres. mi detērmino) odločiti, odločati se; skleniti, sklepati:
si è determinato a vendere la casa odločil se je, da bo prodal hišo

déterminer [-ne] verbe transitif določiti, ugotoviti, dognati; odločiti; pripraviti, privesti (à do); povzročiti, imeti za posledico

se déterminer odločiti se (à za)
les experts ont déterminé les causes de l'accident izvedenci so ugotovili vzroke nesreče
l'adverbe détermine le verbe prislov določuje glagol
je l'ai déterminé à ce voyage pripravil sem ga do tega potovanja
cet incident a déterminé un retard important ta incident je povzročil veliko zamudo
à quoi vous êtes-vous déterminé? za kaj ste se odločili?

dētondeō -ēre -tondī (-totondī: Enn. fr., Tert.) -tōnsum

1. odstriči: comas Cu., lanam Col., detonsi crines O., ex barba detonsi capilli Sen. ph.; pesn. (star.): dētundēte (= dētondēte) guberna Luc. ap. Non.; kot subst. pt. pf.: ex barba detonsa (neutr. pl.) Sen. ph.; pesn. pren.: detonsae frigore frondes O. ki ga je mraz pobral = od mraza odpadlo listje.

2. ostriči: altera (ovis) iam bis detonsa certo est Pl., d. oves Ca., oves ac capras Varr., aliquem O., Plin. iun., virgulta Col. obrez(ov)ati, detonsi manni Pr., detonsa iuventus Pers. z ostriženo glavo; pesn. pren.: (v tmezi) deque totondit agros laetos Enn. fr., nostris detonsa Sigambria signis Cl.

Deucaliōn -ōnis, m (Δευκαλίων) Devkalion, Prometejev sin, kralj tesalske Ftije, ki se je z ženo Piro (Pyrrha) rešil iz vesoljnega potopa in nato z metanjem kamenjev ustvaril nov človeški rod: V., Hyg., Iust., nimiae Deucalionis aquae O. povodenj. — Od tod adj. Deucaliōnīus 3 (Δευκαλιώνειος) Devkalionov, devkalionski: undae O., imbres Lucan. poplavljajoče plohe, cautes Col. poet. kamenje, ki ga je metal Devkalion.

devastare v. tr. (pres. devasto)

1. razdejati; opustošiti; uničiti, uničevati:
l'uragano ha devastato la costa neurje je opustošilo obalo
la grandine devastò il raccolto toča je uničila pridelek

2. porušiti:
l'esplosione ha devastato la casa eksplozija je porušila hišo

3. iznakaziti:
viso devastato dalla malattia obraz, ki ga je iznakazila bolezen

devoir¹ [dəvwar] verbe transitif dolgovati, biti dolžan; biti obvezan, morati; nameravati

ne pas devoir ne smeti
je ne dois pas ne smem
il me doit 100 francs dolguje mi 100 frankov
n'en devoir guère, rien (figuré) nič ne ostati dolžan
je lui dois d'être en vie dolgujem mu življenje
je me dois de le prévenir moja dolžnost je, da ga obvestim
il a dü se tromper, il doit s'être trompé moral se je zmotiti
devoir à Dieu et à diable, au tiers et au quart, de tous côtés povsod imeti dolgove, biti zadolžen
je dois partir demain nameravam odpotovati jutri
être dü à quelque chose biti dolgovan čemu, imeti vzrok v čem
cela lui est dü to on zasluži
sa réussite est due au hasard svoj uspeh dolguje slučaju
se devoir morati se posvetiti (à ses enfants svojim otrokom)
comme il se doit kot to treba
fais ce que dois, advienne que pourra (proverbe) stóri, kar je prav, in ne boj se nikogar!

devorar pogoltniti, (po)žreti

me devora la impaciencia konec me bo od nestrpnosti
la fiebre le devora vročina ga kuha