Franja

izvršen pridevnik
(o dejanju) ▸ végrehajtott, teljesítettPo izvršeni tatvini sta takoj odšla neznano kam. ▸ A végrehajtott lopás után mindketten azonnal ismeretlen helyre távoztak.Prejeli boste tudi potrdilo o izvršenem plačilu. ▸ A teljesített fizetésről bizonylatot is kap.Poboj je bil dobro organiziran, pripravljen in izvršen. ▸ A mészárlást jól megszervezték, előkészítették és végrehajtották.
Povezane iztočnice: izvršna oblast

jâd m
1. žalost, skrb, trpljenje: svaki svoje jade najbolje znade; u ovim kućama sve jad i nevolje
2. težava: to mi zadaje mnogo jada
3. nesreča, revščina: olakšati komu bijedu i jad
4. ubožec, ubogo ljudstvo: to malo -a što je ostalo poslije kosovskoga boja, ta raja, to smo mi
5. učiniti od koga trista -a hudo kaznovati koga, uničiti koga; ni po -a ako je samo to še dobro, če je samo to; na jedvite -e z veliko težavo; šaka -a nekaj malega, neznatnega: to će o nama odlučiti veliki, mi smo tu mali, šaka -a

jáhati to ride, to go on horseback

jáhati v koraku to pace
jáhati v drncu to trot
jáhati v diru to gallop
on dobro jaha he rides well
deček je jahal na očetovem kolenu the boy was riding on his father's knee
jáhati na sprehod to take a ride on horseback
jáhati konja to ride a horse
jáhati na čem (figurativno) to insist on, to make a point of, to be a stickler for
ta častnik jaha na disciplini (figurativno) that officer is a stickler for discipline
jáhati na formalnostih (figurativno) to stand on ceremony
ne jahaj vedno na tem! (figurativno) don't rub it in!
jáhati koga (figurativno) to sit upon someone

jáhati montar a caballo; cabalgar; ir a caballo ; (kot šport) practicar la equitación

jahati v galopu (v drncu) ir al galope (al trote)
dobro (slabo) jahati montar bien (mal)

Jahr, das, (-/e/s, -e) leto; voriges Jahr lani; ein halbes Jahr pol leta; seit 3 Jahren že 3 leta; im Jahr v letu; einmal im Jahr (enkrat) letno; im Jahr 1991 leta 1991; in den zwanziger Jahren v dvajsetih letih; das ganze Jahr über vse leto; Jahr für Jahr leto za letom; Jahr und Tag leto in dan; mit einem Jahr Verspätung z enoletno zakasnitvijo; jung an Jahren mlad po letih; in die Jahre kommen priti/prihajati v leta; bei Jahren sein biti v letih; in den besten Jahren v najboljših letih; ein fettes/mageres Jahr izdatno/pičlo/borno leto; jünger sein/aussehen als seine Jahre dobro skrivati leta

jáko muy; mucho

jako dober muy bueno
jako dobro muy bien
jako rad con mucho gusto (bi jaz to naredil lo haría)

janičar samostalnik
1. zgodovina (turški vojak) ▸ janicsárBistre in dobro raščene fante so poslali v posebne šole in jih vzgojili v janičarje. ▸ Az éles elméjű és megtermett fiúkat különleges iskolákba küldték, és janicsárokat neveltek belőlük.

2. izraža negativen odnos (izdajalec) ▸ janicsár
Tudi v času NOB so nam bili Gorjanci glavna baza v borbi proti okupatorjem in domačim janičarjem. ▸ A nemzeti felszabadítási harc idejében is Gorjanci szolgált főhadiszállásunkként a megszállók és a hazai janicsárok elleni harcban.

jáz I; (rabljen kot samostalnik) ego, self

jáz na primer... I for one
jáz sam myself
to sem jáz it is I, pogovorno it's me
on in jáz sva velika prijatelja he and I are close friends
ti to veš tako dobro kot jáz you know this as well as I do
on tega ne verjame in jáz tudi ne he does not believe it and neither do I (ali nor do I)
jáz, ki sem to videl... as one who saw it, I...
kult jáza egoism
drugi jáz second self
preveč misli na svoj jáz he thinks too much of self
on je moj drugi jáz he is my other self

jazbina samostalnik
1. (jazbečje bivališče) ▸ borzvár, borzlyuk, borzkotorék
Dobro rejen jazbec zimo predremlje v jazbini. ▸ A jól táplált borz az egész telet átalussza a borzvárban.

2. lahko izraža negativen odnos (zatočišče; zbirališče) ▸ barlang, lebuj
Zdaj pa pojasnite, kako ste se znašli v tej razbojniški jazbini! ▸ Most aztán magyarázzátok el, hogyan kerültetek ebbe a rablóbarlangba!
Nekega dne sem v Sohu zavil v neki bar, da bi kaj spil. Terry je stal za točilno mizo z nekaj sumljivimi tipi. Izvlekel sem ga iz jazbine. ▸ Az egyik nap bementem egy bárba a Sohóban, hogy igyak valamit. Terry néhány gyanús alakkal álldogált a pultnál. Kiráncigáltam ebből a lebujból.

jéd (-í) f

1. pietanza, piatto, cibo:
kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
gastr. glavna jed piatto forte
gotova jed piatto del giorno
hladna jed piatto freddo
jed po naročilu piatto su ordinazione
mesnata jed pietanza di carne
narodna jed specialità del luogo
rel. postna jed cibo magro
začetna jed (predjed) antipasto

2. (uživanje hrane) il mangiare:
biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente

jemati¹ (jêmljem) vzeti

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, s seboj mitnehmen, proč wegnehmen)

2. zdravila: einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
jemati kri Blutproben entnehmen
jemati vzorce Proben nehmen/entnehmen, Muster nehmen/entnehmen

3.
jemati podkupnino Schmiergelder einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno rauben (mir die Ruhe, spanec den Schlaf)
jemati čas Zeit rauben, veliko časa: zeitraubend sein
jemati čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
jemati moči bolezen: an den Kräften zehren

5.
figurativno jemati v misel in Betracht ziehen
jemati v poštev berücksichtigen, in Rücksicht nehmen
jemati resno ernst/wichtig nehmen
ne jemati resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen
koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
jemati si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen
jemati kot (sprejemati) nehmen als
jemati si za zgled koga: (jemandem) nachstreben/nacheifern

6.
jemati nedovoljena poživila dopen
jemati mamila fixen
jemati kokain koksen

7. za moža/ženo: (im Begriff sein zu) heiraten
|
dajati je bolje kot jemati geben ist seliger denn/als nehmen
| ➞ → vzeti¹

jésti to eat; to take food; to take one's meal(s); to have one's dinner (oziroma lunch oziroma supper oziroma breakfast); (hraniti se) to feed

dietično jésti to keep to a diet
dobro jésti (gostiti se) to enjoy sumptuous fare, to be regaled
glasno jésti to munch
jésti pri kom (biti na hrani) to board with someone
jésti s krožnika to eat from a plate
pohlepno, požrešno jésti to eat greedily, to eat like a wolf, to wolf one's food, to be a gourmandizer
naglo jésti to bolt down, to devour, to gulp down
rad jésti (svinino) to be partial to (pork)
rad jém sladice I have a sweet tooth, I like sweets
jésti na tuj račun to sponge, to be a sponger
jésti skupaj z (npr. v menzi) to mess with
jésti s tekom to relish one's food
jésti brez teka to eat without appetite
dati komu kaj jésti to give someone something to eat, to feed someone, (živalim) to feed (animals)
on ima komaj kaj jésti he lives from hand to mouth
ona malo (veliko) jé she is a poor (a hearty ali a great) eater
on obilno jé he is a great trencherman, he plies a good knife and fork
preveč jém I overeat
on jé samo ribe he eats nothing but fish
pri njih se dobro jé they keep a good table
jaz vse jém I eat anything
rajši jém teletino I prefer veal
mi jémo v restavraciji we take our meals in a restaurant
ves dan nisem ne jedel ne pil I've had nothing to eat or drink all day long
on mi jé iz roke (figurativno) he eats out of my hand, I've got him eating out of my hand
jedel sem do sitega I have eaten (ali I have had) my fill, pogovorno I'm full up
kdor ne dela, naj ne jé no work, no food
jésti kolikor kdo zmore to eat as much as one can

jésti manger, prendre son repas, faire un repas ; (razjedati) ronger

dobro jesti in piti bien manger et bien boire, faire bonne chère
rad jesti aimer manger
jesti za štiri manger comme quatre
nerad jesti manger à contrecœur

jésti comer

rad jesti gustar
rad jém ribe me gusta el pescado
jesti juho tomar sopa
jesti doma (zunaj) comer de casa (fuera)
jesti brez teka comer por comer
jesti z velikim tekom comer con buen apetito
preveč jesti comer demasiado; comer con exceso
jesti za štiri comer por cuatro
jesti kot volk comer como un buitre
dati komu jesti dar de comer a alg
tam se dobro je allí se come muy bien; allí dan muy buenas comidas
ravno (sedaj) jém estoy comiendo

jézditi chevaucher, monter à cheval, aller à cheval, faire du cheval

jezditi v diru (v koraku) aller au galop (au pas)
dobro (slabo) jezditi être bon (mauvais) cavalier
jezditi komu na hrbtu être à califourchon sur le dos de quelqu'un

jézditi montar a caballo; cabalgat; ir a caballo

dobro (slabo) jezditi montar bien (mal), ser buen (mal) jinete
jezditi v koraku (v drncu, v galopu) ir (montar) al paso (al trote, al galope)
jezditi komu na hrbtu ir a horcajadas sobre alg

jèzik m jezik: isplaziti komu jezik pokazati komu jezik; književni i narodni jezik knjižni in ljudski jezik; razgovorni, govorni jezik pogovorni jezik; pjesnički jezik; službeni, stručni jezik uradni, strokovni jezik; znanstveni, naučni jezik; držati jezik za zubima; ipak smo našli zajednički jezik; skratiti kome jezik; vladati nekim stranim -om dobro govoriti neki tuji jezik

jézik anatomija tongue; (govor) tongue, speech, language; idiom; (pri pihalu) mouthpiece; humoristično clapper

materinski jézik native language, mother tongue
mrtev (živ, tuj) jézik dead (living, foreign) language
občevalni jézik colloquial language, vernacular
knjižni jézik literary language
diplomatski jézik diplomatic language
Cankarjev jézik Cankar's language
lahek, težak jézik easy, difficult language
goveji, volovski jézik neat's tongue, ox-tongue
obložen jézik medicina a coated (ali dirty, furred) tongue
prekajen jézik smoked tongue
zemeljski jézik neck, spit, tongue (of land)
učitelj jézikov (foreign) language teacher
dar za jézike gift of tongues
morski jézik (riba) sole
dolg, nebrzdan jézik unbridled tongue
zloben jézik wicked (ali malicious) tongue
moderni (stari) jézik modern (ancient) language
strokoven jézik technical language
uradni, službeni jézik official style
zastarel jézik obsolete (ali archaic) language
duh jézika genius of a language
jézik posrednik interlingua
na jéziku mi je, na jéziku imam (a se ne morem spomniti) it's on the tip of my tongue
to je proti duhu jézika this is against the spirit of the language
on je junak z jézikom (figurativno) he is a braggart (ali blusterer, swaggerer)
ona ima oster (strupen) jézik she has a sharp (a venomous) tongue
imeti dobro namazan jézik to have a glib (ali a well-oiled) tongue, to have the gift of the gab
brzdati svoj jézik to keep one's tongue in check; to bridle, to curb one's tongue
kar ima na srcu, ima tudi na jéziku he wears his heart on his sleeve
imeti dolg jézik to have a long tongue
ona je vsem ljudem na jéziku everyone is (ali pogovorno they're all) talking about her
držati jézik to hold one's tongue
drži jézik!, jézik za zobe! hold your tongue!, shut your mouth!, shut up!, keep your mouth shut!
jézik si izbrusiti z govorjenjem to talk one's head off
imeti besedo na jéziku to have the word on the tip of one's tongue
jézik mu je odpovedal his tongue failed him
pokazati komu jézik to put one's tongue out at someone
pokaži jézik! put out your tongue!
sneti komu besedo z jézika to take the words out of someone's mouth
pazi na svoj jézik! mind your tongue!
lomiti jézik to murder a language
jézik se mu je razvezal he is no longer tongue-tied, he has found his tongue, he has become talkative
zlobni jéziki trdijo malicious tongues assert
jézik ji dobro teče, ji je dobro namazan her tongue is well-oiled, pogovorno her tongue's no cripple
jézik mu teče kot mlin he's a nonstop chatterbox, he could talk the hind leg off a donkey
zavezati komu jézik to silence someone, pogovorno to make someone pipe down
(on) ima zavezan jézik he is tongue-tied
ušlo mi je z jézika I let it slip out
on zna mnogo jézikov he is a polyglot
tolči (kak) jézik (figurativno) to mangle a language

jêzik anat lengua f ; (govor) lengua f , idioma m , lenguaje m ; habla f ; (pri čevlju) lengüeta f ; (na tehtnici) lengüeta f

goveji jezik lengua de vaca
obložèn jezik lengua saburrosa (ali sucia, cargada, blanca)
zemeljski jezik lengua de tierra
uradni (državni) jezik idioma m oficial (nacional)
pouk jezikov enseñanza f de idiomas
učitelj jezikov profesor m de idiomas
šola za jezike escuela f (ali academia f) de idiomas
materni jezik lengua materna (ali nativa)
bratsk jezik lengua hermana
ljudski jezik lengua popular
knjižni (pisani) jezik lengua literaria (escrita)
lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
pomožni univerzalni jezik idioma m auxiliar universal
star (moderen, živ, mrtev, tuj) jezik lengua antigua (moderna, viva, muerta, extranjera)
obvladati (znati) (kak) jezik poseer (dominar) un idioma
imeti dobro namazan jezik tener mucha labia
dolg jezik imeti (fig) ser una mala lengua
imeti oster (zloben) jezik ser mordaz (ali maldiciente)
imeti strupen jezik tener una lengua viperina (ali de escorpion ali de hacha)
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
brzdati jezik tener la lengua; fam mirarse para hablar
pokazati komu jezik sacar la lengua a alg
priti ljudem v jezike andar (ali ir) en lenguas
razvezati komu jezik desatar la lengua a alg
jezik se mu je razvezal se le va la lengua
ne imeti dlake na jeziku no tener pelos en la lengua
tleskniti z jezikom chascar la lengua
ugrizniti se v jezik (tudi fig) morderse la lengua
vzeli ste mi besedo z jezika me ha quitado de la lengua la palabra

jezikoven pridevnik
(o načinu izražanja) ▸ nyelvi, nyelv-Dobro jezikovno znanje je temelj dobrega učenja. ▸ A jó nyelvtudás a jó tanulás alapja.Njihovo pisanje je premočno odstopalo od siceršnje jezikovne norme. ▸ Az írásmódjuk túlságosan eltért a megszokott nyelvi normától.Povezane iztočnice: jezikovna manjšina, jezikovna skupnost, jezikovna zmožnost, jezikovna šola, jezikovni pouk, jezikovna politika, jezikovna družina