Franja

stripe [stráip]

1. samostalnik
(barvasta) proga, trak; plast
vojska barvni obšivek, trak na kapi, na uniformi
ameriško, figurativno vrsta, sorta
zastarelo udarec z bičem
množina bičanje, šibanje
množina, britanska angleščina, pogovorno tiger

a man of quite a different stripe človek čisto različnega kova
Stars and Stripes zastava ZDA; ameriška narodna himna
zebra's stripes zebrine proge
to get (to lose) one's stripes dobiti (izgubiti) čin, napredovati, biti povišan (degradiran)

2. prehodni glagol
okrasiti s progami, progasto pobarvati; razdeliti na dolge ozke kose; (redko) tepsti, bičati, šibati

stróšek coste m ; costa f

stroški pl gastos m pl
z majhnimi (velikimi) stroški a bajo (a gran) coste
nekoristen, nepotreben strošek derroche m
na moje stroške a costa mía
lastni stroški coste m, costo m (propio)
na skupne stroške a gastos comunes
po odbitku vseh stroškov deducidos todos los gastos
povrnitev stroškov reintegro m (ali re(e)mbolso m) de los gastos
proračun stroškov presupuesto m de los gastos
proračun gradbenih stroškov presupuesto m de obras
stroški za popravilo (s pošiljanjem) gastos m pl de reparación (de envío)
gradbeni (izdajatejski, poslovni, rubežni, reprezentančni, tiskarski, vzdrževalni, stranski, prevozni, potni) stroški gastos m pl de construcción (de publicación, generales, de embargo, de representación, de impresión, de entretenimiento, accesorios ali adicionales, de transporte, de viaje)
pravdni stroški costas f pl procesales, (civilnopravni) costas (del procedimiento)
obratni stroški gastos de explotación (ali de producción ali de servicio)
režijski stroški gastos de administración (ali de la impresa)
selitveni stroški gasto de traslado, gastos de mudanza
biti povezan s stroški originar (ali traer consigo) gastos
delati si stroške hacer gastos, fam meterse en gastos
povrniti stroške re(e)mbolsar los gastos
dobiti stroške povrnjene resarcirse de los gastos
povzročati stroške ocasionar (ali originar) gastos

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

subvéncija (-e) f sovvenzionamento, sovvenzione, sussidio; fondo:
dodeliti, dobiti subvencijo concedere, ottenere un sussidio
ukiniti komu subvencijo tagliare i fondi a qcn.

suffocation [-kasjɔ̃] féminin dušenje, dušitev; médecine sufokacija, zadušitev

l'air raréfié des hautes altitudes provoque la suffocation razredčeni zrak visokih višin povzroči zadušitev
avoir une attaque de suffocation dobiti napad sufokacije, zadušitve

súnek (-nka) m

1. colpo, cozzo, crollo, scossa, urto; fiz. impulso; šport. (pri dvigovanju uteži) strappo:
elektr. električni sunek scossa elettrica
sunek s kolenom ginocchiata
sunek s komolcem gomitata, spunzone
sunek s sulico, z bodalom, z nožem lanciata, pugnalata, coltellata
sunek z ramenom spallata
sunek z rogovi cornata, incornata
potresni sunek scossa di terremoto
sunek vetra colpo di vento, buffo, folata, ventata
dobiti sunek v trebuh prendersi una stoccata nel ventre
lov. milostni sunek colpo di grazia

2. pren. (vojaška akcija) urto:
odbiti sovražnikov sunek respingere l'urto nemico

3. (nenadna spodbuda) spinta; impatto

4. (nenadna kratkotrajna pojavitev) raffica; scatto

suo agg.

1. njegov, njen; svoj:
ho preso per sbaglio la sua giacca pomotoma sem vzel njegov suknjič
mi ha prestato i suoi libri posodil mi je svoje knjige

2. pog. njegov, njen, svoj; ki mu (ji) je običajen:
dopo i pasti si deve fumare la sua sigaretta po obroku mora pokaditi svojo cigareto

3. svoj, primeren, pravi; odgovarjajoč, ustrezen:
ogni cosa va fatta a suo tempo vse je treba storiti o svojem času
una scatola con il suo coperchio škatla z odgovarjajočim pokrovom

4. njegov, njen; vaš (v slavnostnih in vljudnostnih izrazih, v zaključku pisem):
Sua Maestà Njegovo veličanstvo
Sua Santità Njegova svetost
sua devotissima Maria vaša vdana Marija

5. absol. (v vrsti eliptičnih izrazov, zlasti v pogovornem jeziku):
i suoi njegovi, njeni (starši, sorodniki, prijatelji, pristaši)
abitare, stare sul suo stanovati, biti na svojem
avere le sue dobiti svoje (batine)
dilapidare tutto il suo zapraviti vse svoje premoženje
dire la sua povedati svoje mnenje
farne una delle sue pren. skuhati kaj
pagare del suo plačati s svojim denarjem; pren. biti sam na izgubi
passare le sue marsikaj doživeti (grenkega, neprijetnega)
rispondo alla sua del 10 ottobre admin. odgovarjam na Vaše pismo z dne 10. oktobra
stare dalla sua biti na njegovi (njeni) strani
stare sulla sua biti ohol, neprijazen

superō -āre -āvī -ātum (superus)

I. intr.

1. kvišku moleti, dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigovati) se nad kaj, štrleti, moleti nad čim, starejše premolevati, nadviševati: superavit gravidus armatis equus Enn. ap. Macr., commodum radiosus sese sol superabat ex mari Pl., ripisque superat mihi … pectus Pl., (sc. angues) superant capite et cervicibus altis V., superat foliis oleaster V., superat agger ad auras Stat.; metaf. zmagati (zmagovati), nadvladati (nadvladovati), prevladati (prevladovati), (pre)obvladati, (pre)obvladovati, biti močnejši od koga
a) kot voj. t.t.: nostra superat manus Pl., superavit postea Cinna cum Mario Ci., quibuscum saepenumero Helvetii congressi … plerumque superarint C., superare non minus consilio quam gladio C., per biduum equestri proelio C., cum videret hostes equitatu superare N., superare navibus Auct. b. Alx., numero hostis, virtute Romanus superat L., cum aliis partibus multitudo superaret Latinorum L.
b) v nevojaškem pomenu: superat sententia Sabini C., tantum superantibus malis L., quoniam superat fortuna V., iamiam fata superant V. kaže svojo moč, totidem formā superante iuvencae V. neprekosljive (brezprimerne) lepote, superante salo V., victor superans animis V. prekipevajočega poguma, unde salo superant venti Pr., si superaverit morbus Plin. iun. če se razpase, če se razširi; od tod adj. pt. pr. v komp. superantior (bolj) razpasujoč se, šireč (razširjajoč) se: ignis Lucr.

2. (pre)ostajati kaj = veliko (obilo) biti česa, obilovati, obiljevati, v izobilju biti na voljo (razpolago) kaj, biti odveč kaj, biti preveč česa: de eo, quod ipsis superat, aliis gratificari Ci., cui deest an cui superat? Ci., quis … tolerare potest illis divitias superare, … nobis rem familiarem etiam ad necessaria deesse? S., cui quamquam virtus, gloria atque alia optanda bonis superabant, tamen … S., eum otium superat L., superante multitudine L., si superant fetus L., superat gregibus dum laeta iuventas V. ko črede prekipevajo od bujne moči, superat tener omnibus umor V., umor superabat in arvis Lucr., antiquae gentis superant tibi laudes Tib.

3. (kot ostanek) osta(ja)ti, preosta(ja)ti, biti še na voljo (razpolago): aetas huic si superet mulieri Pl., si quod superaret pecuniae retulisses Ci., quaeve humana superant S. fr., res … , quae Iugurthae … superaverant S. izvršitev (izpeljava) katerih je bila za Jugurto prevelik zalogaj (prezahteven podvig), nihil ex raptis in diem commeatibus superabat L., quid igitur superat, quod purgemus … ? L., si de quincunce remota est uncia quid superat? H., superet modo Mantua nobis V., amissa solus palma superabat Acestes V., pars quae sola mei superabit corporis Tib., sex superant versus Pr.; occ. v zvezi z abl. vitā in pesn. brez njega ostati (še) živ, še živeti, preživeti: uter eorum vitā superavit C., superet coniunxne Creusa Ascaniusque puer? V., quid puer Ascanius? superatne et vescitur aurā? V.; z dat.: captae superavimus urbi V. —

II. trans.

1. premagati (premagovati) = iti čez kaj, preiti (prehajati), priti (prihajati), (pre)peljati se, voziti se, (pre)plavati čez kaj ali preko česa, prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati), prečkati, prebroditi, plavati čez kaj, preplavati kaj, prepluti ipd.: temo superat stellas Enn. ap. Varr., superare Alpes L., Alpes cursu Lucan., iugum, montīs, limen V., munitiones L., fastigia tecti ascensu V. zlesti, povzpeti se na zatrep, iti (stopiti) kvišku na zatrep, fossas V. ali saltu viam V. ali retia saltu O. preskočiti, locum priorem V. prednje (prvo) mesto dobiti (doseči), tantum itineris T. prehoditi, prepotovati, flumina Cu., amnem adversum remis V. veslati po reki proti toku, aequor O., mare Sen. tr., fluvium Lucan. preplavati; metaf. (o neživih subj.) dvigniti (dvigati, dvigovati) se nad kaj, vzdigniti (vzdigovati) se nad kaj, preseči (presegati, presezati): (sc. tempestas) summas ripas fluminis superavit C. neurje (= silno deževje) je poplavilo … , quae (sc. turris) superare fontis fastigia posset Hirt., superantne cacumina (sc. Parnassi) nubes O., iubae (sc. anguium) superant undas V., posterior partus superat mensurā priores O.

2. čez kaj ali preko česa priti, iti, prodreti (prodirati), seči (segati), preiti (prehajati), prehoditi, prepotovati: regionem Ci., regionem castrorum C., cursu insidias circa ipsum iter locatas L., clamor … superat inde castra hostium L. se razlega daleč čez … ; poseb. kot navt.t. t. pluti (ladjati, voziti se) mimo česa, objadrati kaj, obpluti, obladjati kaj, pluti ob čem, mimo česa, okoli česa: promunturium (promuntorium) Luc. ap. Serv., L., Auct. b. Afr., T., Pachynum L., Euboeam N., fontem, saxa Timavi V.

3. metaf.
a) koga ali kaj (v čem) prehite(va)ti, prestreči (prestrezati, prestregati), nadkriliti (nadkriljevati), prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati): etsi non dubitabam, quin hanc epistulam multi nuntii, fama denique ipse suā celeritate esset superatura Ci. ep., in doctrinis tanto antecessit condiscipulos, ut facile intellegi posset pari modo superaturum omnes in ceteris artibus N., ut (sc. Pyraei portus) ipsam urbem dignitate aequiperaret, utilitate superaret N., qui omnes homines supero Pl., superare aliquem virtute, doctrinā, arte dicendi Ci., qui summam spem civium … incredibili virtute superavit Ci., superare aliquem dignitate vitae, ingenio, omnes splendore N., omnes scelere L., aliquem avaritiā L., Alpium foeditatem L., aliquem nobilitate O., ferrum duritiā O., Phoebum canendo V., Marsya … Mygdoniam Phoebi superatus pectine loton Sil., ne sumptus fructum superet Varr., sententia numero … superata Gell. preglasovano.
b) premagati (premagovati) koga, zmagati (zmagovati) nad kom, nadvladati (nadvladovati) koga, obvladati (obvladovati) koga, prevladati (prevladovati) nad kom, preobvladati koga, biti močnejši od koga, zmoči (zmagati) koga, užugati koga, ugnati koga α) kot voj. t.t.: Eutr., Fl. idr., hostes Pl., C., Hirt., alicuius ductu hostes C., hostes proelio C., Mysios S., apud Leuctra Lacedemonios N., bello Asiam N., quem (sc. ducem) neque consilio neque copiis superare possent N., clam ferro incautum superat V., quos (sc. hostes) nemo posse superari ratust (= ratus est) Pl., ita triumpharunt, ut ille (sc. Mithridates) pulsus superatusque regnaret Ci., maximas nationes … pulsas superatasque esse C., bello superatos esse Arvernos et Rutenos a[b] Q. Fabio Maximo C., bello superatus Amyntor O., Persas acie a suis esse superatos Cu., superati virtute illius Cu. β) v nevojaškem pomenu: Amm. idr., aliquem dolis Pl., quem nemo ferro potuit superare nec auro Enn. ap. Ci., morbus haud saepe quemquam superat S., superare aliquem donis V. utešiti, pomiriti, quorum fletu et desperatione superatus Eutr. omečen, omehčan; z neživimi obj.: si erum videt superare amorem Pl., quodsi meam spem vis improborum fefellerit atque superaverit Ci. (Orat. in Catilinam IV 23; po drugih je superaverit intr. = če prevlada), varietates autem iniuriasque fortunae facile veterum philosophorum praeceptis instituta vita superabat Ci., milites … labore haec omnia superaverunt C., falsa (laži) vita moresque mei superant S. pobijajo, quam (sc. necessitatem) ne dii quidem superant L., superare labores, casūs omnīs, iram votis V., difficultates Vell.

supplément [süplemɑ̃] masculin dopolnilo, dodatek; doplačilo; doklada; priloga

supplément de poids, de travail dodatna teža, dodatno delo
supplément de prix zvišanje cene, podražitev
supplément de vie chère draginjska doklada
supplément d'un dictionnaire dodatek k slovarju
supplément littéraire à un journal literarni dodatek k časopisu
supplément d'information dodatne informacije
supplément pour excèdent de bagages doplačilo za presežek v teži
supplément de première classe (železnica) doplačilo za prvi razred
demander un supplément (au menu) au restaurant zahtevati dodatek (k menuju) v restavraciji
payer supplément dodatno plačati
prendre un supplément doplačati
recevoir un supplément de traitement dobiti dodatek v plači, povišano plačo

supremacía ženski spol premoč, vodstvo; prednost

supremacía marítima gospostvo na morju
tener la supremacía imeti ali dobiti premoč

sussidio m (pl. -di)

1. pomoč; pripomoček:
scrivere con il sussidio di un dizionario pisati s pomočjo slovarja
sussidi audiovisivi šol. avdiovizualni pripomočki
sussidi didattici šol. učni pripomočki, učila

2. denarna pomoč, podpora; subvencija:
sussidio di disoccupazione podpora za brezposelne
chiedere un sussidio, presentare domanda di sussidio prositi za denarno pomoč
concedere, ottenere un sussidio dodeliti, dobiti denarno pomoč

svínec (-nca) m

1. kem. piombo (Pb):
taliti svinec fondere il piombo
rudnik svinca miniera di piombo
kovček težak, kot bi bil iz svinca una valigia pesante come il piombo
pog. zastrupiti s svincem avvelenare col piombo
s svincem okovana palica bastone con la punta di piombo

2. pren. (svinčenka) pallottola (di piombo), piombo:
dobiti svinec v trebuh essere ferito al ventre
svinec mu je legel na veke aveva le palpebre pesanti dal sonno
metal. mehki, trdi svinec piombo puro, piombo all'antimonio

svobôda freedom; liberty; (neodvisnost) independence

svobôda govora in združevanja freedom of speech and assembly
svobôda govora freedom of speech
svobôda tiska freedom of the press
svobôda vestí liberty of consience
svobôda morij freedom of the seas
osebna svobôda individual liberty
pesniška svobôda poetic licence
politična svobôda political liberty
boj, vojna za svobôdo struggle for liberty
želja (žeja) po svobôdi desire (thirst) for liberty (ali independence)
verska svobôda religious freedom
državljanska svobôda civil liberty
svobôda opredelitve freedom of choice
boriti se za svobôdo to fight for freedom
biti na svobôdi (prostosti) to be at liberty, to be at large
izpustiti na svobôdo to set at liberty, to set free
dobiti, doseči svobôdo to gain, to obtain liberty (ali freedom)
izpustiti na svobôdo (prostost) proti kavciji to release on bail
biti na svobôdi proti kavciji to be out on bail
boriti se za svobôdo misli to struggle (ali to fight) for freedom of thought

svój (svôja -e)

A) adj.

1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento

7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio

B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari

sympathie [sɛ̃pati] féminin simpatija; nagnjenje ali medsebojna naklonjenost dveh oseb ali ene osebe do druge; soglasje v čustvih, duhovno sorodstvo; sočustvovanje, sočutje

grève féminin de sympathie solidarnostna stavka
accueillir un projet avec sympathie z naklonjenostjo sprejeti načrt
avoir, ressentir de la sympathie pour quelqu'un imeti, čutiti naklonjenost, simpatijo do koga
être en sympathie avec les malheureux sočustvovati, imeti sočutje do nesrečnikov
je ne suis pas en sympathie avec ce mouvement ne simpatiziram s tem gibanjem
inspirer la sympathie zbujati simpatijo, biti simpatičen
montrer, témoigner de la sympathie à quelqu'un (po)kazati svojo naklonjenost, svoje simpatije komu
recevoir des témoignages de sympathie à l'occasion d'une naissance, d'un deuil dobiti dokaze simpatije, sočustvovanja ob kakem rojstvu ali smrti (v družini)
croyez à toute ma sympathie prejmite izraze mojega iskrenega sočustvovanja, sožalja (vljudnostna formula)

šenk [é] ( volkstümlich )
dati za šenk schenken
dobiti za šenk geschenkt bekommen

šénk (-a) m pog. (darilo) dono, regalo:
dati, dobiti za šenk dare, ricevere in regalo

šestíca (-e) f

1. pog. numero sei, il sei:
šol. dobiti šestico prendere un sei
med. izpuliti šestico cavare un molare

2. num. moneta da 6 centesimi (di fiorino austriaco)

3. igre sei:
igrati karovo šestico giocare il sei di quadri

4. obrt. ciuffo di capelli (in forma di numero sei), ricciolo

štâp štápa m (srvn. stap -bes) palica: pastirski, prosjački štap; maršalski, mađionički, bilijarski štap; seljaci se otimaju o kmetski štap kmetje se potegujejo za župansko palico, za župansko čast; sin joj je štap za stare dane sin ji je opora v starosti; zaraditi na štapu dobiti z beračenjem; prebiti, prelomiti, slomiti štap nad kim zloraiti palico nad kom; odnijeti gaće na štapu skupiti jo; stavljati štap u točak vtakniti, vtikati palico v kolo; štap u ruke iti na pot, oditi; ići o štapu iti ob palici; dotjerati koga na prosjački štap spraviti koga na beraško palico

šús (-a) m pog.

1. (strel) sparo, colpo:
šus v glavo sparo alla testa

2. žarg. šol. insufficiente, cinque:
dobiti šus prendere un cinque

3. uomo incivile, rozzo; cafone, buzzurro, zotico

4. šport. schuss