Franja

setzen

1. auf einen Stuhl usw: posaditi

2. Agronomie und Gartenbau Pflanzen: saditi, posaditi;

3. sich setzen sesti, usesti se; sich zum Tisch setzen sesti k mizi/obedu/kosilu, večerji; sich setzen auf ein Pferd: sesti na (konja), zajahati (konja); sich setzen an die Arbeit sesti k delu, lotiti se dela

4. sich setzen Technik usedati se, Baukunst, Architektur posedati/posesti se

5. (aufstellen) ein Denkmal, eine Frist, Prioritäten, einen Ofen usw.: postaviti; (stellen) Bedingungen, Fristen usw.: postavljati, postaviti; (bestimmen) Fristen, Schwerpunkte usw.: določati, določiti; (geben) auf die Speisekarte, an die Tagesordnung: dajati/dati, postavljati/postaviti

6. Typographie staviti, postaviti;

7. Lotterie usw.: staviti, igrati; auf jemanden/etwas setzen staviti na (koga/kaj); seine Hofnung setzen auf staviti upe na/v

8. an den Mund: nesti k ustom; an das andere Ufer, über einen [Fluß] Fluss jemanden: prepeljati (koga); Jagd Junge: poleči, skotiti Akzente setzen poudarjati, poudariti; seinen Namen setzen podpisati se (auf na, unter pod) ; ein Pfand setzen zastaviti; einen Punkt setzen narediti piko; sich eine Spritze setzen dati si injekcijo; mit einem Fahrzeug: setzen an zaleteti se v; auf freien Fuß setzen osvoboditi (koga), dati/vrniti prostost (komu); auf Grund setzen ein Schiff usw.: nasesti z; in ein günstiges/ungünstiges Licht setzen ugodno/neugodno prikazovati, osvetliti; auf eine Liste setzen dati/vpisati na seznam; auf eine Rechnung setzen zaračunati; aufs Spiel setzen postaviti na kocko;
außer: außer Kraft setzen razveljaviti, ukiniti, preklicati, določiti konec veljavnosti; außer Betrieb setzen zaustaviti;
in: in Anführungszeichen setzen dati v narekovaj; in Brand setzen zažgati; in Betrieb setzen zagnati, pognati v tek; in Freiheit setzen osvoboditi (koga/kaj), dati prostost (komu, čemu); in den Kopf setzen vtepsti/vbiti v glavo (sich si) ; in Kraft setzen določiti začetek veljavnosti; den Ball: ins Netz setzen poslati v mrežo; in Szene setzen inscenirati, postaviti na sceno; in die Welt setzen Gerüchte: širiti, ein Kind: roditi; ins Werk setzen začeti z, uresničevati (kaj); sich setzen in Staub, Sand usw.: prodirati v, prodreti v; sich in Unrecht setzen ne imeti prav; sich mit jemandem in Verbindung setzen stopiti v zvezo s (kom);
über: setzen über einen Stuhl, ein Hindernis: skočiti preko, preskočiti (kaj), über ein Wasser usw.: prečkati;
zu: sich zur Wehr setzen braniti se

sexualiser [sɛksɥalize] verbe transitif dati spolni, seksualni značaj (quelque chose čemu)

sganciare

A) v. tr. (pres. sgancio)

1. odklopiti, odklapljati; odpenjati; odmetavati:
sganciare il rimorchio avto odklopiti prikolico
sganciare bombe, sganciare odmetavati bombe, bombardirati

2. pren. pog. nerad dati, odriniti (denar)

B) ➞ sganciarsi v. rifl. (pres. mi sgancio)

1. odpeti, odpenjati se; odklopiti, odklapljati se

2. voj. umakniti, umikati se; izgubiti stik (s sovražnikom)

3. pren. pog. znebiti se:
sganciarsi dai cattivi compagni znebiti se slabe družbe

shape² [šéip] prehodni glagol
(iz)oblikovati, dati obliko; formulirati; napraviti, ustvariti, tvoriti; zamisliti, izmisliti, zasnovati, načrtovati; prilagoditi; predstaviti; usmeriti
neprehodni glagol
dobiti (imeti) obliko; (izoblikovati) se

shaped like a cask sodaste oblike
heart-shaped srčaste oblike, srčast
to shape a figure out of clay izoblikovati figuro iz gline
to shape one's course navtika dati ladji smer (for, to k, proti)
to shape a southern course kreniti, zapluti proti jugu
to shape a statement formulirati izjavo
to shape well obetati lep razvoj
he shapes well (on) mnogo obeta

shape up neprehodni glagol
razvi(ja)ti se; dobiti dokončno obliko
prehodni glagol
dati dokončno obliko

sheathe [ši:ð] prehodni glagol
vtakniti, dati v nožnico, v futeral; obdati z nožnico; zamotati, zaviti; obložiti, armirati (ladjo)

to sheathe a cable armirati kabel; figurativno zasaditi (in v)
to sheathe one's dagger in s.o.'s heart zasaditi komu meč v srce
to sheathe the sword vtakniti meč v nožnico, figurativno prenehati z bojem, z vojskovanjem

sheet¹ [ši:t]

1. samostalnik
rjuha; ponjava, plahta; plošča (stekla, jekla itd.); ravna, gladka površina (vode, ledu); pljusk, ploha; pola ali list papirja; letak, časopis
tisk tiskana pola, krtačni odtisi, korektura
tehnično tanka plošča
množina nesešiti, posamezni listi

in sheets ne še vezan, nesešit, še v polah, posameznih listih (o knjigi)
as white as a sheet bled kot rjuha (kot zid)
between the sheets pogovorno v postelji, v posteljo
a blank sheet figurativno nepopisan list (papirja)
metal sheet pločevina
sheet music note, ki so tiskane na nevezanih polah
a sheet of note-paper list pisalnega papirja
a sheet of glass tanka steklena plošča
sheet of water vodna površina, ribnik, jezero, velika mlaka
the book is in sheets knjiga je še v polah, še ni vezana
to go (to turn in) between the sheets zlesti v posteljo, iti spat
the rain comes down in sheets dež pada (dežuje) v pljuskih
to stand in a white sheet figurativno pokoriti se, delati pokoro, kesati se, preklicati
to be three sheets in the wind pogovorno biti pošteno nadelan, pijan

2. prehodni glagol
pokriti s ponjavo (plahto), z rjuho; zaviti (v mrtvaški prt), zamotati; obložiti z oblogami, s (pločevinastimi) ploščami; dati ploščato obliko

sheeted with ice pokrit s plastjo ledu
sheeted rain (v pljuskih) lijoč dež

3. pridevnik
zvaljan v pločevino

sheet zinc cinkova pločevina; tiskan na nesešite, posamezne pole (liste)

shell out prehodni glagol
izvleči (denar) iz koga
sleng potrošiti, zapraviti
neprehodni glagol
proti volji dati denar, plačati

shelter² [šéltə] prehodni glagol
ščititi, kriti, braniti (from pred)
nuditi, dati zavetje, zatočišče, prenočišče; vzeti pod streho, prenočiti (koga); skriti
povratni
iskati zavetje (under pod)
vedriti

sheltered trade (industry) (s carinami) zaščitena trgovina (industrija)
to shelter s.o. from punishment ščititi koga pred kaznijo
neprehodni glagol
iskati zavetje, zatočišče; iti v zavetje (under pod, behind (iz)za)
vedriti

shoulder² [šóuldə] prehodni glagol
dati (naprtiti, vzeti, naložiti si) na rame (hrbet)
figurativno prevzeti (dolžnost, odgovornost itd.); suniti, porivati, riniti z rameni
neprehodni glagol
udariti z rameni (against ob)
preriniti se (z rameni) (through skozi)

shoulder arms! vojska puško na rame!
to shoulder the responsibilily naložiti si, prevzeti odgovornost
to shoulder one's way through the crowd (z rameni) si delati pot, se preriniti, se prebiti skozi množico

show^*2 [šóu]

1. prehodni glagol
pokazati, razkazati, razstaviti (blago), dati na razstavo; prikazovati; odkriti, dokazati, izpričati, razložiti; oznaniti; napraviti (uslugo); voditi, peljati, spremljati (koga)

2. neprehodni glagol
(po)kazati se, pojaviti se (v družbi), biti viden, videti se, zdeti se, izgledati (like kot)
dati predstavo
sleng priti na cilj na tretjem ali boljšem mestu (na konjskih dirkah)

to show o.s. pokazati se (v javnosti)
to be shown to be pokazati se kot
you'll have to show me! pogovorno to mi boš moral šele dokazati!
on his own showing he blundered po lastnem priznanju se je zmotil
the cloth shows blue in this light blago je videti modro ob tej svetlobi
the dog he showed got the first prize pes, ki ga je dal na razstavo, je dobil prvo nagrado
to show cause pokazati, navesti vzrok (razloge)
to show one's colours odkriti svojo naravo (svoje mišljenje)
to show a thing the fire malo (neznatno) kaj pogreti
to show s.o. the door pokazati komu vrata
he showed me to the front-door spremil me je do hišnih vrat
to show the white feathers figurativno pokazati svojo strahopetnost
to show the flag sleng uradno izobesiti britansko zastavo (npr. na ladji)
to show one's hands pokazati svoje karte; (tudi figurativno), odkriti svoje načrte
to show the hoof figurativno pokazati svojo zlobno naravo
to show s.o. round (over) the house razkazati komu hišo
he showed me great kindness izkazal mi je veliko dobroto
to show a leg pogovorno vstati zjutraj iz postelje; sleng hiteti
to show a clean pair of heels sleng pokazati pete, pobrisati jo
to show one's papers pokazati svoje dokumente
to show one's plans (intentions) pokazati svoje načrte (namere)
he showed me into the room peljal me je v sobo
to show signs of fatigue kazati znake utrujenosti
does this spot show? se ta madež vidi?
to show bad taste pokazati slab okus
to show one's teeth pokazati zobe (tudi figurativno)
to show s.o. about the town razkazati komu mesto
that shows the truth of the rumour to dokazuje resnico govoric(e)

shraníti i shrániti -im, shrani -ite, shranil -ila
1. metnuti na sigurno, na bezbjedno mjesto: shraniti denar
2. ostaviti: shraniti kaj za boljše čase
3. dati na čuvanje: shraniti kaj pri kom
4. čuvati: shrani dobro, da ne izgubiš

shrine [šráin]

1. samostalnik
skrinja; skrinjica z relikvijami, relikviarij; svetnikov grob; kapelica, svetišče, oltar, žrtvenik; grob junaka ali znamenite osebnosti
figurativno svetinja

2. prehodni glagol
poetično dati v relikviarij; čuvati, varovati kot svetinjo

shrive^* [šráiv] prehodni glagol
arhaično, cerkev spovedati (koga) in (mu) naložiti pokoro; dati odvezo; izpovedati (kaj)

to shrive o.s. spovedati se
neprehodni glagol
sprejeti, poslušati spoved; iti k spovedi, spovedati se

sign² [sain] prehodni glagol & neprehodni glagol
zaznamovati, označiti; podpisati, signirati
figurativno zapečatiti; dati (komu) znak, pomigniti, namigniti, pomahati (z roko)
trgovina nameniti (for za kaj)
religija napraviti križ nad, blagosloviti

he signed to me to come pomignil mi je, naj pridem
to sign o.s. with the sign of the cross podpisati se s križcem
to sign one's will podpisati svojo oporoko
to sign on the dotted line podpisati se na pikčasti črti, figurativno sprejeti pogoje, slepo slediti, suženjsko se pokoravati

signal² [sígnəl] prehodni glagol & neprehodni glagol
signalizirati, da(ja)ti znak (signal); sporočiti (javiti) s pomočjo znakov (signalov)

signaler [sinjale] verbe transitif signalizirati, (na)javiti, naznaniti; figuré opozoriti (quelque chose na kaj); označiti; opisati, dati opis; opremiti s cestnimi znaki

se signaler odlikovati se
rien à signaler nič novega
permettez-moi de vous signaler que ... dovolite mi, da vas opozorim, da ...

signer [sinje] verbe transitif podpisati, dati svoje ime (quelque chose pod kaj); figuré zapečatiti (de son sang s svojo krvjo)

se signer pokrižati se
signé de propre main lastnoročno podpisan
signer une lettre, un contrat podpisati pismo, pogodbo
signer son nom podpisati svoje ime, podpisati se
signer un armistice, la paix podpisati premirje, mir
autorisé à signer pooblaščen za podpisovanje
(figuré) c'est signé ni nobenega ugibanja, ve se, kdo je to naredil

signet [sígnit]

1. samostalnik
žig, pečat (za podpis)

privy signet tajni (zasebni) kraljev pečat
writer to the signet škotsko pravni zastopnik

2. prehodni glagol
dati pečat na, potrditi s pečatom

sīgnificō -āre -āvī -ātum (preko *sīgnificus iz sīgnum in facere)

1. znamenje (znak, signal) dati (dajati), naznaniti (naznanjati, naznanjevati), naznačiti (naznačevati), zaznamovati, dati (dajati) spoznati, dati (dajati) na znanje, izraziti (izražati), očitovati, razode(va)ti, napovedati (napovedovati), (po)kazati, (po)kazati na kaj, nakazati (nakazovati) koga, kaj, spomniti (spominjati), meriti, namigniti (namigovati) na koga, kaj, natolkniti (natolkovati) na koga, kaj: sicut supra significavimus M., ut fumo atque ignibus significabatur C., ubicumque maior … incidit res, clamore per agros regionesque significant C., hic omnes … inter se significare coeperunt Ci. dajati znamenja sporazuma (sporazumevanja, sporazumljenja); z de: Suet., significare de fuga Romanis coeperunt C.; z obj. v acc.: Lucr., haec significant populi Romani voluntatem Ci., quod ille saepe mihi litteris significavit Ci., signare deditionem C., luctum O.; z osebnim obj.: Zenonem Ci. kazati (meriti) na Zenona, nakazovati Zenona; z dvojnim acc.: ut eorum ornatus in his regem (kot kralja) neminem significaret N.; v pass.: ne quasi significari possit suspicio Ci., quorum timor cum fremitu et concursu significaretur C., per gestum res est significanda mihi O., eum enim a deo significari murum ligneum N. da je to od boga nakazani (napovedani, razodeti) zid; z ACI: omnes … significabant ab eo se esse admodum delectatos Ci., hac re significari magnum numerum civitatium suam vim sustinere non posse C.; z zahtevnim stavkom: voce et manibus ex vallo significare coeperunt, ut statim dimitterentur C., hic contra, ut paulum exspectaret, manu significat Plin. iun.; z odvisnim vprašanjem: ut iam puerilis tua vox possit aliquid significare inimicis vestris, quidam, cum se corroborarit, effectura esse videatur Ci., nutu pars mihi significat … quid velit O.; s kondicionalnim stavkom: canes aluntur in Capitolio, ut significent, si fures venerint Ci.

2. occ.
a) (po)prej naznaniti (naznanjati), (vnaprej) napovedati (napovedovati): futura Ci., quid haec tanta cita celeritas festinatioque significat? Ci., ex aliquo monstro significatum Ci., quid mihi significant ergo mea visa? O., significet placidos nuntia fibra deos? Tib., seu quae fato manent, quamvis significata non vitantur T., significare serenos dies, pluviam, annonae mutationem Plin., ventus Africus tempestatem significat Col.; abs.: terreni ignes proxime significant Plin.
b) pomeniti (pomenjati): Varr., uno verbo significari res duas videtis Ci., „carere“ igitur idem significarent solitos scio ediscere Q. (besede) soznačnice, sopomenke, sinonimi, haec significat fabula dominum videre plurimum Ph. — Od tod adj. pt. pr. sīgnificāns -antis, adv. sīgnificanter pomenjujoč, pomenjajoč, pomenljiv, razločen, jasen, kot adv. tudi poudarjeno, s poudarkom, primerno, ustrezno, prilično: significans demonstratio Plin., locorum dilucida et significans descriptio Q., Atticos (sc. oratores) credunt tenues et lucidos et significantes Q., significantia verba Latina Q., aut quia significantius est Q., vocabulo significantissimo appellantur Gell., significanter dicere, rem indicare, ordinem rei proferre Q., significanter verbo cotidiano uti Sen. ph., significantius narrare, disponere Q., significantius aliquid appellare, disponere Q., significantius aliquid appellare Gell., significantissime comprehendite Ps.-Q. (Decl.).

Opomba: Neizpričana dep. soobl. sīgnificor -ārī: Prisc.