Franja

Largus -ī, m (largus) Lárg, rim. priimek, zlasti Skribonijevega rodu: Ci. ep., O. Poseb.

1. (Scribonius) Largus (Skribonij) Larg: lucerat lacertum Largi mordax Memmius Ci. (De orat. 2, 240)

2. Scribonius Largus Designatianus Skribonij Larg Designaciján, sloveč rim. zdravnik, ki je l. 43 po Kr. spremljal cesarja Klavdija na njegovem pohodu v Britanijo in okrog l. 47 po Kr. v še precej dobrem slogu napisal medicinsko delo (zbirko receptov) De compositione medicamentorum ali medicinae.

3. (C.(?) ali P.(?)) Caecina Largus (Gaj (?) ali Publij (?)) Cecina Larg: Caecina Largo e proceribus crebro nostrā iuventute eas (sc. arbores) in domo suā ostentante Plin. — Od tod adj. Largiānus 3 Lárgov (= Cecine Larga, konz. l. 42 po Kr.): Largianum senatus consultum Inst., Cod. I.

lás cabello m ; pelo m

lasje pelo m, cabellera f
beli las(je) cana(s) f (pl)
beljeni lasje pelo m oxigenado
sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
kodrasti lasje cabellera f rizada
nepristni lasje pelo m postizo
gosti lasje pelo m tupido
skuštranih las greñudo
voda za lase agua f capilar
tanek kot las capilar
svileni lasje cabellos m pl sedosos
dobiti bele lase echar canas
lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
skočiti si v lase andar a la greña
razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
viseti na lasu estar pendiente de un cabello
vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo

lebdéti flotar

lebdeti komu kaj pred očmi tener a/c ante sí; tener presente a/c

lēctiō -ōnis, f (legere)

I.

1. branje = nabiranje, zbiranje: lapidum Col., cum illam per floream messem lectionis (namreč cvet(l)ic) cupiditas avocaret Arn.

2. izbira(nje), izbor, odbira(nje): quorum (iudicum) lectione duplex imprimeretur rei publicae dedecus Ci., senatorum affluentem numerum ad modum pristinum redegit duabus lectionibus Suet. —

II.

1. branje kakega spisa, čitanje, prebiranje, poseb. za zabavo ali kot del pouka: Q., ad quas (sc. rationes) ego nihil adhibui praeter lectionem Ci. ep., delectabatur … lectione librorum Ci., lectionem sine ulla delectatione neglego Ci., l. carminum Sen. ph., eiusdem libri Aug., multa lectio in subitis, multa scriptio elucet Plin. iun. načitanost, homo multa lectione exercitus Gell. ali vir plurimae lectionis Macr. (zelo) načitan, subagreste ingenium nullis vetustatis lectionibus expolitum Amm. ki ga ni izobrazilo nobeno branje starih piscev, lectioni operum tuorum operam dare Hier., lectio docet z ACI branje (starejših spisov): Macr.

2. branje, prebiranje, recitiranje: sine lectione cenare N. (med obedom se je namreč bralo), sit autem in primis lectio virilis et cum suavitate gravis Q.; occ. lectio senatūs branje, prebiranje senatorskega imenika po cenzorju; ta je v senatu najprej prebral ime prvaka senata (princeps senatūs), potem imena drugih, izpustil pa je imena nevrednežev, ki so bili tako molče pahnjeni iz senata: senatūs lectionem contentio inter censores de principe legendo tenuit L., quia ob infamem atque invidiosam senatūs lectionem verecundiā victus collega (sc. Appii Claudii, censor C. Plautius) magistratu se abdicaverat L.

3. meton.
a) berivo, berilo, čtivo, branje: l. fortior Sen. ph., genera ipsa lectionum Q., datā lectione, quae non sit intellectu difficilis Cael.
b) brano, kar se bere = izraz, beseda, besede (pl.), besedilo, odlomek, (razno) branje, način branja, odstavek ali mesto (v kakem spisu, v kaki knjigi), dokazno mesto, dokazilo: pervulgati iuris lectio vana Amm., lectiones reconditae Amm., nothae atque adulterae lectiones Arn., cum mulier diversis iuris lectionibus niteretur probare Cod. I. z raznimi mesti zakonov, falsa lectio Serv. napačno branje, varietas lectionum Cod. Th. branja, v načinu branja, obelus opponitur, ubi lectio aliqua falsitate notata est Isid. izraz, način branja; od tod pl. lectiones kot naslov knjigam = zborniki, razlage, komentarji: antiquae lectiones Gell. zbirka, razlaga starih izrazov.

līberī -ōrum (-rûm), m (iz indoev. kor. *leudh na dan prihajati, rasti, prim. got. liudan = stvnem. liotan rasti; līberī torej = „doraščajoči“; po drugih (toda manj verjetno) pa je beseda līberī (sc. pueri liberi) subst. pl. m. adj. līber svoboden; ker so rim. družino poleg staršev sestavljali še svobodnorojeni otroci in sužnji, so liberi „svobodnorojeni otroci“, potem sploh „otroci“, naspr. parentes in servi, ki so jih imenovali tudi pueri)

1. otroci (glede na starše in brez ozira na starost): liberis augeri Pl., neque tuum unquam in gremium extollas liberorum ex te genus Enn. ap. Ci., l. certi (gotovega rodu) Ci., parvi Ci. ali parvuli Q., dulces H., debiles monstrosique Sen. ph., liberos procreare, suscipere Ci., liberis operam dare Ci. otroke zaroditi (zarajati), spoče(nja)ti, zaploditi, liberos ex uxore (z ženo) habere C., ex C. Fadii filia liberos habuisse Ci. ep., vagamur egentes cum coniugibus et liberis Ci. ep., liberos, coniuges in servitutem abstrahi C., uti … liberos, uxores suaque omnia in silvis deponerent C., coniux ac liberi L., parentes, liberi ac coniuges L., uxor et liberi Fl., sine liberis discedere Q., omnium sit votum parentum, ut honestiores quam sint ipsi liberos habeant Q., ardenter liberos cupere Plin. iun., ius (iura) trium liberorum Suet., Icti. predpravica (predpravice, posebne pravice, ugodnosti) zaradi treh otrok = več predpravic, ki so jih imeli očetje najmanj treh otrok pred očeti brez otrok ali z manj kot tremi otroki; takim očetom se je priznavala prednost pri podeljevanju provinc in potegovanju za častne službe, ki so jih morali doseči že pred 25. letom, olajševali so jim kazni, oproščeni so bili nadležnih opravil, uživali pa so tudi marsikatero korist na področju dediščinskega prava. Cesarji so te predpravice včasih podelili tudi drugim: Mart., Plin. iun.

2. occ. liberi α) = sinovi: ex ea procreavit liberos septem totidemque filias Hyg. β) = vnuki, pravnuki: Icti. γ) (redkeje v sobesedilu) o enem otroku (sinu): quid ego commerui, adulescens, mali, quam ob rem … meque meosque perditum ires liberos? Pl. (Aulul. 736), domus, uxor, liberi (otrok) inventi invito patre Ter. (Andr. 891), ingenio te esse in liberos leni puto Ter. (Heaut. 151), pax denique per eum (sc. M. Antonium) et per liberos eius cum praestantissimis civibus confirmata est Ci. (Orat. Philipp. 1, 2); redko sg. līber = sin: Ps.-Q., si quis maximam portionem libero relinquat Cod. I.

3. metaf. liberi (o živalih) otroci = mladiči: lanii autem, qui concinnant liberis orbas oves Pl.; šalj. (o neživih subj.): quaerunt litterae hae sibi liberos; alia aliam scandit Pl. skušajo otroke dobiti.

Licinius 3 Licínij(ev), ime plebejskega rim. plemena, ki se je priselilo iz Etrurije, z rodbinami: Calvi, Crassi, Luculli, Macri, Murenae, Nervae, Sacerdotes, Vari. Najznamenitejši so:

1. C. Licinius Gaj Licinij, tr. pl. z Lucijem Albinom l. 493: L.

2. P. Licinius Calvus Esquilinus Publij Licinij Kalv (Plešec) Eskvilin, prvi plebejski vojaški tribun s konzulsko oblastjo l. 400: L.

3. sin prejšnjega, P. Licinius Calvus, je l. 396 opravljal isto službo kakor njegov oče: L.

4. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon, l. 378 vojaški tribun, l. 368 prvi plebejski magister equitum (pod diktatorjem Manlijem): L.

5. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon je l. 376 z Lucijem Sestijem sprožil znane tri leges Liciniae Sestiae, s katerimi je hotel izboljšati socialni položaj plebejcev, ki so trpeli hude pritiske, in jim priboriti politično enakopravnost, kar se mu je po 10 letih prizadevanj tudi posrečilo, konz. l. 364 in 361: Varr., L., Vell.

6. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives (Bogataš), l. 212 pontifex maximus; slovel je po svojem izrednem poznavanju prava in po prirejanju sijajnih iger. L. 211 je bil edil, l. 210 cenzor, l. 205 konz., kot prokonzul se je l. 204 slavno vojskoval s Hanibalom pri Krotonu, umrl je l. 183: Ci., L.

7. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten državnik in govornik, roj. l. 140, umrl l. 91: Ci., Plin., Q., T.

8. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives, konz. l. 97, cenzor l. 89; ker ga je Marij izobčil, je l. 87 naredil samomor: Ci.

9. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Dives, najmlajši sin prejšnjega, roj. l. 114, Sulov pristaš, zmagovalec v vojni proti sužnjem na čelu s Spartakom, konz. s Pompejem l. 70, je l. 60 sklenil s Cezarjem in Pompejem prvi triumvirat, padel v vojni s Parti pri Karah (Carrhae) 8. junija l. 53. Bil je duhovit in izobražen mož, slovel je po pregovornem bogastvu in razsipnosti, a tudi kot zloglasen lakomnež: Ci., C., O., Val. Max., Fl., Ap., Iust.

10. P. Licinius Lucullus Publij Licinij Lukul, tr. pl. l. 110: S.

11. L. Licinius Lucullus Ponticus Lucij Licinij Lukul Pontski, izvrsten poveljnik v vojni zoper zaveznike, konz. l. 74, zmagovalec v vojni zoper Mitridata in Tigrana (l. 73—66), Pompejev pristaš; umrl je v blaznosti l. 56: Ci., N., S. fr., H., Vell., Suet., T., Iust., Aur.; iz Azije je v Evropo prinesel češnjo: Plin.

12. L. Licinius Murēna Lucij Licinij Murena, odličen vojak, Lukulov legat v vojni proti Mitridatu, pretor l. 65; kot consul designatus l. 63 je bil tožen de ambitu in oproščen. Njegovi zagovorniki v tej pravdi so bili Cicero, Hortenzij in Kras: Ci.

13. L. Licinius Varro Murēna Lucij Licinij Varon Murena, posinovljenec Marka Terencija Varona, Mecenatov svak, Ciceronov in Horacijev prijatelj, mož nemirnega značaja, ki je v državljanski vojni izgubil svoje imetje, konz. l. 23; ker je sodeloval v zaroti Fanija Cepiona, ga je dal cesar Avgust l. 22 obglaviti: Ci. ep., H.

14. A. Licinius Archiās, gl. Archiās.

15. A. Licinius Caecīna, gl. Caecīna.

16. C. Licinius Macer, gl. Macer.

17. Licinia -ae, f Licínija
a) neka vestalka: Ci.
b) ime hčera govornika Lucija Licinija Krasa, obe dobri govornici: Ci. Kot adj. = Licínijev: lex Varr., Ci., L. idr. — Od tod adj. Liciniānus 3 Licínijev: Ca., Col.; subst. Liciniānī -ōrum, m Licinijáni, potomci Katona starejšega in njegove prve soproge Licinije: Plin.

Līmō³ -ōnis, m (gr. λειμών travnik)

1. Travnik, naslov izgubljenega Ciceronovega spisa: Suet.

2. Límon, rim. priimek, npr. C. Apronius Limo Gaj Apronij Limon: Asc.

ljubosúmen celoso

biti ljubosumen na tener celos de
postati ljubosumen llegar a tener celos
ljubosumno kaj čuvati guardar celosamente a/c

locus (stlat. stlocus) -ī, m, z dvojnim, pomensko različnim pl.: locī m večinoma = mesta v spisih, knjigah, loca n večidel = regiones, kraji v naravi; (etim. nedognana beseda).

I. krajevno:

1. splošno kraj, mesto, prostor (locus z gen. lahko včasih slovenimo tudi s subst. na -išče, npr. locus proelii, locus pugnae bojišče, l. castrorum taborišče): ultra eum locum, quo in loco Germani consederant C., Romae per omnēs locos … de facto consulis agitari S., proximos locos occupare S., ad id loci S. do tod, ubicumque locorum H. kjer koli, povsod, templum Saluti exstrueretur eo loci T. tam, eodem loci (= ibidem) Suet. (v teh in podobnih zvezah se torej pleonast. gen. partitivus ne sloveni), loco movere Ter., Ci. ali loco deicere H. s kraja (mesta) odgnati, pregnati, verba loco movere H. izbrisati, ex omnibus locis protrahi L. iz vseh kotov, locus editus N. grič, loca superiora C. višji kraji, višine, vzpetine; toda locus superior = rostra ali tribunal, vzvišen kraj, govorniški oder, ex (de) loco superiore dicere, agere, sermones habere (o govorniku ali sodniku), naspr. ex inferiore loco loqui (o tem, ki ima opravke pri sodišču) in ex aequo loco sermones habere (o govorih v senatu ali o zasebnih govorih; prim. inferior in aequus): ipse in Sicilia saepe (et) palam ac loco superiore dixerat Ci., sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci., et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep.; natura loci C. kakovost, lastnost, narava kraja (sveta, tal), aequus locus, iniquus locus C. ugodna, neugodna tla (položaj), suo loco C. = aequo loco C., suis locis sagittarios mittabat C. na primernih mestih (položajih), locum dare Ci. prostor narediti, pripustiti (pripuščati), locum dare (alicui) tudi o prostoru (sedežu), ki ga senat odkazuje tujim poslancem v gledališču, cirkusu, na foru in drugod: (sc. num senatus crimen putat) locum ad spectandum dare … ? Ci., ut locus et in circo et in foro daretur amicis et tribulibus Ci., locum facere in turba O. prostor narediti (delati), vincendo locum facere Cu. z zmago nad sovražnikom si narediti prostor.

2. occ.
a) (kot voj. in borilni t.t.) komu odmerjeno (odkazano, določeno) mesto, stojišče, položaj: locum tenere, relinquere C., se loco tenere C. zadrž(ev)ati položaj, nostri loco sunt deiecti C. potisnjeni s svojega položaja, loco pellere Auct. b. Afr., loco cedere C., N., L., T., Suet. svoje mesto (položaj) zapustiti; pren.: virtutis locum deseruit H. strahopetno je pobegnil s položaja kreposti.
b) loci in loca ženska rodila (gr. τόποι), maternica = materino telo, človeško in živalsko: Ca., Cels., Col., cum … in locis semen insedit Ci., quod alio nomine locos appellant, hoc in reliquis animalibus volvam Plin.

3. prostor, bivališče, dom(ovanje), stan(ovanje), stanišče, hiša: locus oculi Pl. óčnica, očesna jamica, očesna votlina, primum locum tenet aedium N. sprednji del hiše = atrium, locum sub terra fecerant N. uredili so si bivališča, devenere locos laetos V. = do bivališč blaženih, loca nocte late tacentia V. = podzemlje, loca (et) lautia ali locus lautia (aliteracija) L. stanovanje (in) hrana.

4. del kakega posestva: stricte loquendo locus non est fundus, sed pars aliqua fundi Dig., locus certus ex fundo possideri potest Dig.; od tod meton. posestvo, zemljišče, njiva: Ci. idr.

5. kraj, vas, naselje, trg, mesto (= oppidum, urbs), poseb. mesto, ki ga ni bilo več ali pa so od njega ostale le še razvaline; v pl. tudi = (po)krajina, ozemlje: Megaris, qui locus est non longe a Syracusis Ci., non enim hoc ut oppido praeposui, sed ut loco Ci. ep. vasi, loci opportunitas, fertilitas C., is datus erat locus colloquio L., hic, ubi nunc urbs est, tunc locus urbis erat O., locus Pherae, loca Buprasium, Hyrmine Plin., qui (sc. Galli) ea loca incolerent C., loca patentia et frumentaria C. odprti žitorodni kraji = rodovitne ravnine, loca temperatiora C. z zmernejšim podnebjem, loca frigidissima C., loca munita N. utrjena mesta, trdnjave, utrdbe, locorum angustiae N. ozki klanci, ožine, soteske, locorum situm, naturam regionis nosse L., situs locorum montiumque Vell., de locis atque urbibus haec memoranda sunt Mel. —

II. metaf.

1. pravi, primeren kraj, svoje (ustrezno) mesto (= καιρός): aliter si facere velim, non est locus Pl., de cuius laude neque hic locus est, ut multa dicantur, neque … Ci., loco ali in loco ali suo loco na pravem kraju (mestu), na svojem mestu: loco quaerere Ci., loco narrare (povest v govor vplesti (vpletati)), loco lecta poëmata adiungere Ci., loco ali in loco positus Ci., video eos sapere in loco Ter., dulce est desipere in loco H., suo loco de amplificatione dicere Ci., fallere quas nusquam misero locus Val. Fl. Pogosto v pren. besednih zvezah kot npr.: locum dare alicui, alicui rei dati komu prostor, popustiti (popuščati) komu, vdati se komu, čemu: locum dare alicui Ter., quoad aetas M. Caelii dare potuit isti suspicioni locum Ci., cuius audita virtus dubitationi locum non daret Ci., aliquid loci rationi et consilio dedisses Ci.; locum habere mesto imeti, umesten, ustrezen, dovoljen biti, smeti se, uporabljati se, vršiti se, (z)goditi se, dogajati se: res habet locum Ci., nullum misericordiae locum habuerunt L. nobenega usmiljenja niso dosegli, contradiceram tibi, si locum haberem Suet.; locum non relinquere alicui rei ne pustiti (puščati) mesta čemu = izključiti (izključevati) kaj: locum non relinquere preci Ter. ali precibus Ci. ep. ne dati se prositi = ugoditi komu, preden je prosil, vita turpis ne morti quidem honestae locum relinquit Ci., locum misericordiae relinquere Ci. usmiliti se koga; locum facere alicui rei prostora dati, umakniti se čemu: ubi negotia fecissent locum otio Vell.; locus est alicui, alicui rei (svoje) mesto ima kdo, kaj: in poëtis non Homero soli locus est Ci., maledicto nihil loci est Ci. nima prostora, ni možno, ga ni, locus est nemini Ci. nihče ne more priti do tega, rationi locus est N. pamet je umestna, pamet je treba rabiti.

2. mesto v kakem zaporedju, v kakem vrstnem redu, v kaki vrsti: primo, secundo loco Ci. prvič, drugič ali najprej, potem, priore loco dicere Ci. najprej govoriti, posteriore loco Ci. pozneje, zatem, principem, secundum locum obtinere C., N., in eorum locum alii successerunt N., tenere oratorum locum Ci. biti v vrsti, šteti se v število govornikov (= med govornike); poseb. o senatorjih pri glasovanju: antiquior sententiae dicendae locus Ci. prednost pri glasovanju, loco dicere Ci. na svojem mestu = ko pride kdo na vrsto, da govori = suo loco sententiam dicere L., sententiae loco disserere T. ali dicere Plin. iun. po vrstnem redu glasovanja, praetorio loco dicere Ci. kot pretor.

3. mesto ali položaj, ki ga kdo (kaj) zaseda, stopnja, na kateri je kdo v državi, v vojaški, v človeški družbi, dostojanstvo, (vojaška) čast, vojaški čin, ugled, veljava, veljavnost: qui in summum locum civitatis non potuerunt ascendere Ci., tua dignitas suum locum obtinebit Ci. ep., loco aliquem movere Ci. pregnati, izpodriniti koga z njegovega položaja v državi, quem locum apud ipsum Caesarem … obtinuisti? Ci., hunc locum tenuit apud Philippum N., maiorum locum ei restituit C., loco movit signiferos C. je odstavil, je odpustil, contenderant de locis C. za častniška mesta, non ignobilis inter considicos loci fuit Lact.; pogosto abl. loco: eodem loco habere aliquem C. prav tako ravnati s kom, eo loco habere aliquem Ci. tako ceniti, tako čislati, nullo loco numerare Ci. nič ne čislati; od tod loco ali in loco z gen. personae ali rei = na mestu koga, česa, za koga, kaj, kakor, kot: aliquem diligere in fratris loco Ter., aliquem patris loco colere Ci., filii loco esse Ci., sunt, qui criminis loco putent esse, quod vivam Ci. ep. ki mi štejejo v greh, ki mi očitajo, da živim, testimonii loco N., habuit eum scribae loco N.; tako tudi in locum z gen. = na mesto: vocari in locum mortui Ci., Antipatrum in locum eius evocat Iust.

4. mesto v človeški družbi, ki je komu odkazano ob rojstvu, stan, rod, sloj: l. senatorius, equester Ci. senatorski, viteški stan = senatorstvo, viteštvo, loca senatoria, consularia L., isto loco femina Ci. tega rodu, loco, fortunā, famā superiores Ci., homines inferiore loco Ci., obscuro, infimo loco natus Ci. neslovečega, prav nizkega rodu, summo loco natus Ci. visokega rodu, Tanaquil summo loco nata L., honesto loco natus C., N., Plin. iun., pari loco orti Ci., tenui loco orti L.

5. mesto v kakem spisu, govoru, v kaki knjigi, oddelek, odstavek, sestavek, (glavna) točka, misel, stvar, predmet, snov, pl. loci tudi = glavni nauki, načela (kake znanosti), v retoriki = vrsta, skupina, kategorija, razpol: l. reprehensus Ter., cum loca iam recitata revolvimus irrevocati H., non distinxit historiam varietate locorum Ci. odstavkov, quibus C. Cotta tantummodo locos ac sententias huius disputationis tradidisset Ci. odstavke, točke, alter erat locus cautionis Ci. druga točka, est enim locus hic late patens de natura usuque verborum Ci., perpurgatus est is locus (sc. de finibus bonorum et malorum) a nobis quinque libris Ci., quintus (sc. liber) eum locum complexus est, qui totam philosophiam maxime inlustrat Ci. snov, tematiko, habeat omnes philosophiae locos Ci. celotno obsežje filozofije, loci communes Ci. splošnoveljavni, obči (govorniški, pisateljski) izreki, najsijajnejša mesta (v govorih, spisih), ki so se jih učili na pamet; occ. večidel pl. loci dokazila, dokazni viri (gr. τόποι), dokazna sredstva, odločilne točke: traditi sunt, e quibus ea ducantur, duplices loci Ci., cum pervestigare argumentum aliquod volumus, locos nosse debemus Ci., locos quosdam transferam Ci.; v sg.: itaque licet definire locum esse argumenti sedem Ci. —

III. časovno

1. razdobje, obdobje, doba, čas: et cognoscendi et ignoscendi dabitur peccati locus Ter.; redko in neklas.: adhuc locorum Pl. = ad id locorum S., L. do te dobe, dotlej, postidea loci = post id locorum Pl. = postea loci S. poslej, potem, pozneje, interea loci Pl., Ter. medtem, tunc locorum Ter. tedaj, ex hoc loco Pl. = ad locum L. (ta)koj, precej, nemudoma, inde loci Lucr. odtlej, nato.

2. (lepa, ugodna) priložnost, prilika, možnost, povod: qui igitur relictus est obiurgandi locus? Ter., hoc loco non praetereunda est gravitas Lacedaemoniorum N., hoc loco libet aliquid interponere N., regi multis locis fidelis N. ob številnih priložnostih, probandae virtutis l. C., valde gaudeo, si est nunc ullus gaudendi locus Ci. ep., locum seditionis quaerere L., quaerere locum mentioni alicuius Vell.; locum dare ali facere da(ja)ti, (po)nuditi priložnost, možnost, da(ja)ti povod: locum dare nobis loqui Pl., locum dare existimandi Ci., locum nocendi ei dedit N., locum dare Veientibus ad incendenda opera L., locum facere titulo muneribusque O. ali magnae iacturae Cu. ali poëtarum mendacio Cu.; locum aperire da(ja)ti, (po)nuditi prostor (= priložnost, možnost): locum aperire suspicioni Ci. izpostaviti (izpostavljati) se sumu, locum aperire hosti ad occasionem L. sovražniku dati priložnost za udar; locum nancisci C. dati ugodno priložnost; neque etiam parvulo detrimento illorum locum relinqui videbat C. in videl je, da ni nobene priložnosti več, da bi jim prizadel količkaj škode.

3. stališče, stanje, položaj, okoliščine: si ego in istoc sim loco, dem potius aurum Pl., ubi loci (= quo [in] loco) res nostra est? Pl., in eum incidi locum Ter., peiore loco res non potis est esse quam in quo nunc sita est Ter., tuli graviter et acerbe, iudices, in eum me locum adduci, ut … Ci. stališče, is enim si eo loco esset, negavit se facturum Ci. ep., res erat … eo iam loci (= [in] eo iam loco), ut … Ci., qui cum ex equitum … fuga, quo in loco res esset … , cognovissent C. kakšen je položaj, in eum locum ventum est C. prišlo je do tega, in eo enim loco res sunt nostrae L., missis nuntiis, quo loco res essent L.

lokus samostalnik
1. medicina (o lokaciji gena) ▸ locus, lókuszObarvanost kože določajo vsaj trije geni – A, B in C, locirani na različnih lokusih. ▸ A bőrszínt legalább három gén – A, B és C – határozza meg, amelyek különböző lókuszokon találhatók.

2. (mesto; območje) ▸ kör, terület
Na poslovni uspeh lahko vodje organizacije vplivajo s približno petdesetimi odstotki, drugih 50 odstotkov pa je izven njihovega lokusa vpliva (ekonomski pogoji, dejanja tekmecev ipd.). ▸ A vezetők körülbelül 50 százalékban tudják befolyásolni egy szervezet sikerét, míg a másik 50 százalék kívül esik a befolyási körükön (gazdasági feltételek, versenytársak fellépése stb.).

lôm lȍma, mest. u lòmu
1. lom: lom kosti; lom svjetlosti; lom cijevi; lom valova, zraka lom žarkov; bijelo željezo ima bijeli lom
2. polom, polomija: Napoleonov lom u Rusiji; nacistički lom pred Staljingradom
3. hrup, trušč: napravio je čitav lom u kući
4. zmeda, kolobocija, škandal: pred ovim -om svima zastade dah
5. bijeli (beli) lom bot. pokončni srobot, Clematis recta; plavetni lom bot. celolistni srobot, C. integrifolia

Luccēius 3 Lukcéj(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. L. Lucceius Lucij Lukcej, Ciceronov prijatelj: Ci. ep., L. epit., Suet.

2. C. Lucceius Hirrus Gaj Lukcej Hir, tr. pl. l. 53, Cezarjev nasprotnik: Ci. ep., C. (pri katerem v nekaterih izdajah najdemo (napačno) Lucilius Hirrus).

3. Q. Lucceius Kvint Lukcej, menjalec v Regiju in priča zoper Vera (Verres): Ci.

4. Lucceius Albīnus Lukcej Albin, za časa Nerona (l. 58 po Kr.) namestnik v Judeji, kjer so ga Judje zaradi hudega izsiljevanja zelo zasovražili. Pozneje ga je dal Vitelij usmrtiti, ker ga je imel na sumu, da stremi za cesarsko oblastjo: T.

Lūcīlius 3 Lucílij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Q. Lucilius Balbus Kvint Lucilij Balb, stoik, Panajtijev učenec, zastopnik stoiške šole v Ciceronovem spisu De natura deorum: Ci., Lact.

2. C. Lucilius Gaj Lucilij, roj. l. 180 v Svesi Avrunki, prijatelj Scipiona Afričana mlajšega, s katerim se je leta 134 bojeval pred Numancijo, začetnik rim. satire, umrl l. 103. Zapustil je 30 knjig satir, ki so se ohranile le v odlomkih: Ci., H. (ki sodi o njem enostransko in krivično), Plin., Q., Pers., Suet., T. idr.

3. Lucillius Bassus Lucilij Bas, ne preveč imeniten rim. pesnik: Ci. ep.

4. Lucilius Iunior Lucilij junior (mlajši), prijatelj Seneke mlajšega, stoik, ki se je prizadevno ukvarjal z znanostjo in pesništvom: Sen. ph.

5. Lūcīlia -ae, f Lucílija hči Manija Lucilija, nečakinja pesnika Gaja Lucilija, soproga Gneja Pompeja Strabona (konz. 89), mati Gneja Pompeja Velikega: Vell. — Od tod adj. Lūcīliānus 3 Lucílijev = pesnika G. Lucilija, lucílijski: character Varr., ille versus Plin., aetas Macr., formix Arn. Lucilijevo „Kurbišče“ (naslov Lucilijeve satire), Lucillianum (!) quippiam retulisti? Hier.

lúč luz f (tudi fig)

dnevna luč luz diurna (ali del día); (svetilka) farol m; lámpara f; (avto) faro m; (sveča) vela f, bujía f
večna luč lámpara f del Santísimo
pri luči con luz
proti luči a contraluz
bodi luč! ¡hágase la luz!
prižgati luč encender (ali hacer) la luz
pojdi mi z luči! ¡no me quites la luz!
ugasniti luč apagar la luz
pokazati kaj v pravi luči mostrar a/c tal como es en realidad
prikazati kaj v neugodni luči presentar a/c bajo un aspecto desfavorable
stati komu v luči impedir a alg ver
videti vse v rožnati (najlepši) luči verlo todo color de rosa
zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
kjer je luč, je tudi senca (fig) no hay medalla sin reverso

lupa opt lupa f ; lente f de aumento

vzeti pod lupo (fig) examinar de cerca; escrutar; fam pasar a/c por el tamiz
časovna lupa (film) cámara f lenta; retardador m

Lutātius 3 Lutácij(ev), ime rim. plebejskega rodu, od katerega so se najbolj proslavili:

1. C. Lutatius Catulus Gaj Lutacij Kátul, konz. l. 242, zmagovalec nad Kartažani pri Egatskih otokih: N., L.

2. Q. Lutatius Catulus Kvint Lutacij Kátul je predlagal zakon, po njem imenovan lex Lutatia (de vi); kot konz. je l. 102 skupaj z Marijem porazil Kimbre na Ravdijskih poljanah. Kasneje je prišel v hud spor z Marijem in zato je l. 87 naredil samomor: Ci., L. epit., Aur.

3. Q. Lutatius Catulus Capitolīnus Kvint Lutacij Kátul Kapitolijski, sin prej omenjenega, plemič, sodnik v pravdi zoper Vera (Vérres), je znova posvetil l. 83 pogorelo svetišče na Kapitolu (od tod priimek): Ci., S. — Od tod adj. Lutātiānus 3 Lutácijev: praedia Paul. (Dig).

Macer² -crī, m (macer1) Máker, rim. rodbinsko ime Emilijevega in Licinijevega rodu, zlasti

1. C. Licinius Macer Gaj Licinij Maker, zgodovinopisec in govornik, l. 83 triumvir monetalis, tr. pl. l. 73: L., Ci., Val. Max.; (njegov govor ad populum pri S. [orat. et epist.]).

2. L. Licinius Calvus Macer Lucij Licinij Kalv Maker, rim. govornik in pesnik, sin prejšnjega, neoterik, Katulov prijatelj: Ci., Cat., H., O., T., Plin.

3. P. Calpurnius Macer Caulius Rufus Publij Kalpurnij Maker Kavlij Ruf, consul suffectus 103 po Kr., Plinijev naslovnik: Plin. iun. (6, 24).

4. Aemilius M. Emilij Maker iz Verone, pesnik, Vergilijev in Ovidijev prijatelj: O., T., Plin., Q., Hier.

5. prokonzul v Dalmaciji l. 98 po Kr.: Mart. (10, 78).

6. (Q. Baebius) Macer Kvint Bajbij Maker, curator viae Appiae 95, 100—101 prokonzul Betike: Mart. (10, 17, 6; 12, 98, 7).

Macrīnus -ī, m Makrín

1. Plotius Macrīnus Plotij Makrin, Perzijev prijatelj, zelo učen: Pers.

2. C. Opilius Macrīnus Gaj Opilij Makrin, le nekaj mesecev rim. cesar (umrl l. 218 po Kr.): Eutr., Aur., Aus. — Od tod adj. Macrīniānus 3 Makrínov: factio Lamp.

3. neki slovničar: Aus.

4. (Caecilius) Macrīnus Cecilij Makrin, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

máček zool gato m ; (sidro) áncora f ; fig modorra f , malestar m (siguiente a la borrachera)

imeti mačka (fig) tener modorra (po popivanju de la borrachera)
moralen maček (fig) remordimiento m, pesar m
kupiti mačka v vreči comprar gato por liebre, comprar a/c en el arca cerrada, comprar a ciegas