Franja

open-faced [óupənféist] pridevnik
odkritega obraza; brez pokrovčka (ura)

open-minded [óupənmáindid] pridevnik (open-mindedly prislov)
dovzeten, odkrit, brez predsodkov, nepristran

open-top [óupəntɔ́p] pridevnik
odprt, brez strehe (avto)

ȍptrka m, ž kdor brez dela teka, leta naokrog

orbe¹ [ɔrb] adjectif ki je brez česa

mur masculin orbe slep zid (brez vrat ali oken)
coup masculin orbe odbojni strel

ōrbo

A) agg.

1. knjižno (ki je) brez

2. slep; ekst. slaboviden:
orbo da un occhio slep na eno oko

B) m (f -ba)

1. slepec:
botte da orbi hude batine

2. pren. omejenec

orbō -āre -āvī -ātum (orbus)

1. prikrajš(ev)ati koga za drage svojce, osirotiti koga, storiti (delati), povzročiti (povzročati), da je kdo brez otrok, vzeti (jemati) komu starše ali otroke, oropati koga staršev ali otrok: orbatus progenie Ci., filio orbatus Ci., fulmina orbatura patres O., orbata fratre Sen. tr.; o živalih: catulo orbata leaena O., vaccae orbatae Val. Fl.

2. metaf. prikrajš(ev)ati koga za kako drugo osebo ali stvar, ki mu je draga, vzeti (jemati) komu kaj, (o)ropati koga (za kaj): L., Plin., Petr., tali amico orbatus Ci., o. Italiam iuventute Ci., rem publicam multis fortibus civibus, auxilio Ci., patria multis claris viris orbata Ci., tantā gloriā orbatus, omni spe orbatus Ci., luminibus orbatus Suet., Lact.; pesn.: orbatae vela carinae Stat.

orbus 3 (prim. skr. arbha- majhen, slaboten, šibek, otrok, gr. ὀρφ-αν-ός sirota, got. arbi, arbja = stvnem. arbi, erbi = nem. das Erbe dediščina, starejše sl. rob suženj)

1. oropan, brez
a) roditeljev, staršev = osirotel: filii mei te incolumi orbi non erunt Ci. ep., o. patre Ter.; subst. orbus -ī, m in orba -ae, f sirota: Ter., L.
b) otrok: Ph., Q., Plin. iun., senex Ci., Cinyras O.; z gen.: Memnonis orba mei O.; z abl.: liberis L., orbus virili sexu adoptavit sibi Afr. fr.; o živalih (= gr. ἄπαις τέκνων): liberis orbae oves Pl., orbae natis suis matres (sc. agnarum) Col.; z ab: a totidem natis orba O.
c) soproga ali soproge = ovdovel: a viro O.; pesn.: orbum cubile Cat.; subst.: orbi orbaeque L. sirote in vdove.

2. metaf. sploh oropan česa, osirotel, brez česa: post Hortensii mortem orba eloquentia Ci., Sulpicius (sc. morte suā) omnem legationem orbam relinquit Ci. (ker je bil najmodrejši med poslanci); z gen.: auxili opumque Pl., luminis O., pedum Lucr.; z abl.: terra mortalibus orba O., forum litibus orbum H., rebus omnibus o. Ci., orbus altero lumine Plin., orba luminibus senecta Plin., orbus omnibus sensibus Vell., linter orba ventis O., verba orba viribus O., Gabinia res orba consilio auxilioque L.; occ. brez oči = slep: en orba et saeva et iniqua Fortuna! Ap.; pren.: orbi palmites (naspr. frugiferi) Col. brez očesc.

orientierungslos brez orientacije

orthopnoea -ae, f (gr. ὀρϑόπνοια) težko dihanje, ozkoprsnost, naduha, astma: Plin. — Od tod adj. orthopnoïcus 3 (gr. ὀρϑοπνοϊκός) težko (oteženo) dihajoč, ozkoprsen, nadušljiv, astmatičen, brez sape, nav. subst. orthopnoïcī -ōrum, m težko dihajoči, nadúšljivci, astmátiki: Plin.

ošàmūćen -a -o zmešan, brez glave; -ōst ž zmešanost, brezglavost

ȍšāstan -sna -o brez dediča: -a imovina; -o imanje; -a ostavina

ošljáriti òšljārīm zabušavati, lenobno delati, delati brez volje, počasi, leno: umjesto da daju sve od sebe, svi samo ošljare na radu

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

òtužan -žna -o
1. plehek, plevek, brez okusa, prazen: -o jelo; otužan napoj
2. zoprn: -o mi je slušati; otužan miris, zadah

outright¹ [áutrait] pridevnik
totalen, popoln; odkrit, brez premisleka, brez pridržkov; neposreden

ownerless [óunəlis] pridevnik
brez lastnika, brez gospodarja

pace³ [péisi] predlog
z dovoljenjem, pa brez zamere

pace Mr. Brown z dovoljenjem gospoda Browna

painless [péinlis] pridevnik (painlessly prislov)
neboleč, brez bolečin, lahek

palam (indoev. kor. *pelā- razprostreti (razprostirati); prim. lat. plautus, planus, planta, plaga, palma, sl. polje, stvnem. feld, nem. Feld)

I. adv.

1. vpričo ljudi, očitno, javno: Pl., T., Suet. idr., aperte ac palam O., palam ante oculos omnium Ci., luce palam est occisus Ci., arma palam comportabantur Ci., non occulte, sed palam Ci., clam et palam coeptus obviam ire L.

2. obče, splošno znano, vsem znano: res est palam Pl., palam est Pl., Ter. vsakdo ve, vsi vedo, palam facere N. naznaniti, razglasiti, testamentum palam facere Ci., palam fieri (z ACI) razvedeti, razglasiti se, palam factum est occidisse rem publicam Ci., de morte ut palam factum est N.; tako tudi evfem. palam facere de aliquo naznaniti, razglasiti smrt koga, in palam fit de aliquo izve, razve se o smrti koga, sporočijo smrt koga: Suet., simul de se ac de re publicā palam facere Sen. ph. hkrati sebi in državi odpovedati življenje, odpovedati se sebi in državi, dvigniti roke nad sabo in nad državo.

3. neprikrito, brez prikrivanja, naravnost: Suet., mortem palam praedicere Ci., cum hoc modo accusas, nonne hoc palam dicis? Ci., palam bellum tractare T.

4. očitno: palam mentiri Pl., palam proferre Ci., sententiae palam falsae Q., cetera palam vana T.

5. pri ljudeh = po mnenju občinstva, po mnenju ljudi (množic), v očeh ljudi: habes uxorem sine malā famā palam Ter. —

II. praep. z abl. (= coram) vpričo: me palam O., palam omnibus L., ubi haec severus te palam laudaveram H., palam senatu Aur.