Franja

Zadetki iskanja

  • šíriti (-im)

    A) imperf.

    1. allargare:
    širiti cesto allargare una strada

    2. dilatare:
    širiti nosnice dilatare le narici

    3. ampliare, sviluppare:
    širiti naselje ampliare l'abitato

    4. divulgare, diffondere; diramare:
    širiti novico diffondere, divulgare, diramare una notizia

    5. emanare, propagare:
    cvetice širijo čudovit vonj i fiori emanano un delizioso profumo

    B) šíriti se (-im se) imperf. refl.

    1. allargarsi, sprigionarsi, propagarsi:
    požar se je hitro širil l'incendio si propagò rapidamente
    iz odprtega hladilnika se je širil smrad dal frigo aperto si sprigionava una gran puzza

    2. divulgare, diffondersi; ekst. serpeggiare:
    z iznajdbo tiska se je knjiga hitro širila con l'invenzione della stampa il libro si diffuse rapidamente
    med ljudmi se je širilo nezadovoljstvo tra la gente serpeggiava il malcontento

    3. stendersi:
    okoli poslopja se širi park attorno al palazzo si stende un ampio giardino
    srce se mu je širilo od sreče il cuore gli si allargò dalla felicità
  • šírši (-a -e) adj.

    1. komp. od širok più largo

    2. vasto, lato; in senso largo:
    v širšem smislu in senso lato
    širša, ožja domovina la patria in senso largo e stretto

    3. pren. (ki obsega sorazmerno dosti ljudi) vasto:
    širši javnosti neznan umetnik un artista sconosciuto al vasto pubblico
  • škóditi (-im) imperf.

    1. nuocere, danneggiare, recar danno:
    škoditi zdravju nuocere alla salute
    škoditi slovesu, ugledu recar danno alla reputazione, al prestigio

    2. impers. pren. far male, guastare:
    ne bi ti škodilo, če bi se malo učil non ti farebbe male se studiassi un po'
  • špága (-e) f pog. spago; corda:
    žarg. šport. narediti špago fara una spaccata
    pren. držati koga na špagi tenere qcn. al guinzaglio, avere qcn. sotto il proprio controllo
  • špagét (-a) m gastr. pl. špageti spaghetti; ekst. pastasciutta;
    špageti s paradižnikovo omako spaghetti al pomodoro
  • špináča (-e) f bot., vrtn. spinacio (Spinacia oleracea):
    otrok ne mara špinače al bambino non piacciono gli spinaci
  • šrávfati (-am) imperf. pog. (privijati, odvijati vijake) avvitare, svitare:
    pog. šravfa me po trebuhu ho i crampi al ventre
  • števílka (-e) f

    1. numero:
    ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
    številka deset il numero dieci, il dieci
    številke in črke numeri e lettere
    zaporedna številka numero progressivo
    številka srečke il numero del biglietto della lotteria
    številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
    peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
    muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
    hišna številka numero civico
    serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
    arabske, rimske številke numeri arabi, romani
    nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
    Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
    bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
    gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

    2. pog. mat. (število) numero:
    lihe, sode številke numeri pari, dispari

    3. (številčni podatki) dato:
    številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

    4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
    posebna številka numero unico
    slavnostna številka numero speciale
    nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

    5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
    potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
    garderobna številka scontrino del guardaroba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti le številke essere ridotti a numeri
    žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
    pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
    ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
    doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
    žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
    sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
    vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
    ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
    adm. delovodna številka numero di protocollo
    davčna številka codice fiscale
    enotna matična številka občana numero d'identità personale
    biblio. dvojna številka numero doppio
    pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
    klicna številka numero telefonico
    poštna številka codice di avviamento postale
    šport. štartna številka numero di partenza
  • štírideseti (-a -o) numer. quarantesimo; quaranta:
    šport. uvrstiti se na štirideseto mesto piazzarsi al quarantesimo posto, piazzarsi quarantesimo
    odpreti knjigo na štirideseti strani aprire il libro a pagina quaranta
    štirideseta leta prejšnjega stoletja gli anni quaranta ('40) del secolo scorso
  • štùk (štúka) m pog. (nadstropje) piano:
    stanovati v četrtem štuku abitare al quarto piano
  • šúm (-a) m

    1. rumore; (šumenje) fruscio; croscio; sussurro:
    glasen, pridušen, zamolkel šum un rumore forte, attutito, sordo (cupo)
    šum listja v vetru il fruscio delle foglie al vento
    šum morja, reke il fragore del mare, del fiume

    2. (hrup) rumore, baccano, frastuono, brusio:
    šum množice il brusio della folla

    3. med. soffio, rumore:
    sistolični, bronhialni šum soffio sistolico, bronchiale
    šum na srcu, srčni šum soffio al cuore, rumore cardiaco

    4. lingv. rumore

    5.
    TV šum rumore televisivo
  • šumênje (-a) n sussurro, voce, fremito, croscio, scroscio:
    šumenje vej v vetru il sussurro dei rami al vento
    šumenje gozda il fremito del bosco
    šumenje morja la voce del mare
  • šuméti (-ím) imperf.

    1. sussurrare, mormorare, scrosciare, frusciare; crepitare:
    veje šumijo v vetru i rami scrosciano al vento
    svila šumi la seta fruscia
    slap šumi v kotanjo la cascata scroscia precipitando nella conca

    2. čeb. ronzare (di ape)

    3. brusire:
    množica v dvorani je šumela il pubblico in sala brusiva

    4. impers. suonare:
    šumeti v ušesih suonare nelle orecchie
    v glavi mu šumi od bučne glasbe ha la testa rintronata dal fragore della musica
  • tábor campo m ; voj campamento m ; vivaque m

    indijanski tabor (A) toldería f
    sovražni tabor campo enemigo; hist reunión f popular, mitin m, mitín m
    podreti tabor levantar el campo
    postaviti tabor acampar, vivaquear
    preiti v nasprotni tabor (fig) pasar al campo contrario
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • tálec (-lca) | -lka (-e) m, f ostaggio:
    za vsakega okupatorskega vojaka so ubili deset talcev per ogni soldato dell'esercito occupatore caduto venivano uccisi dieci ostaggi
    talce je rešila takojšnja akcija specialcev gli ostaggi sono stati liberati grazie al pronto intervento di un commando
    pren. biti talec zgodovine, lastne preteklosti subire il ricatto della storia, del proprio passato
  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem
  • tárča (-e) f

    1. bersaglio, segno:
    streljati v tarčo tirare, sparare al bersaglio
    zadeti, zgrešiti tarčo colpire, mancare il bersaglio
    fiksna, premična tarča bersaglio fisso, mobile

    2. pren. bersaglio:
    biti tarča napadov essere il bersaglio di attacchi
    zaradi svoje nerodnosti je tarča splošnega posmeha per la sua goffaggine è lo zimbello di tutti
  • tát, tatíca ladrón m , -ona f

    lovski tat cazador m furtivo
    primite tatu! ¡al ladrón!
    prilika naredi tata la ocasión hace al ladrón
  • tečáj2 finance (denarni) exchange rate, rate of exchange; (denar v tečaju) currency

    uradni tečáj official rate
    nenaden padec tečájev sudden fall in the exchange rate
    lista borznih tečájev stock exchange list
    tečáj stoji, je al pari the rate stands at par
    tečáj funta pada (the exchange rate of) the pound is falling (ali going down, declining)
    tečáj funta se dviga (the exchange rate of) the pound is rising (ali going up, improving, advancing)
    tečáj dolarja se je le neznatno dvignil the dollar has appreciated just slightly
    po tečáju od... at the exchange of...