Franja

nimiedad ženski spol dolgoveznost; pretirana boječnost, plašnost; malenkost

pasar el tiempo en nimiedades čas zapravljati

nôčen nightly; night(-); nocturnal

nôčni bombni napad vojska aeronavtika night air raid
nôčni bombnik aeronavtika night bomber
nôčni čas night time
v nôčnem času at night
nôčna čepica nightcap
nôčni čuvaj night watchman
nôčno delo night work, pogovorno nights
nôčni klub (lokal, bar) nightclub, ZDA night spot, žargon honkytonk
nôčni lovec vojska aeronavtika night fighter (airplane)
nôčno pristajanje aeronavtika night landing
nôčni napad vojska night attack, night raid
nôčni obhod vojska nightly round
nôčni mir the peace of the night
nôčna izmena, nôčni posad night shift
nôčna mizica bedside table, night table
nôčna omarica nightstand
nôčna posoda chamber pot, pogovorno po, (za podkladanje) bedpan, arhaično night vase
nôčni polet aeronavtika night flight
nôčni zračni promet night air traffic
nôčna letalska poštna služba night airmail service
nôčna priatojbina night rate
nôčna ptica (ki dolgo bedi, dela) night owl, (ki ponočuje) night bird
nôčna predstava night performance
nôčni obisk a nightly (ali nocturnal) visit
nôčna služba night duty, pogovorno nights
nôčna straža night watch, vigil
nôčna (kurja) slepota night blindness, nyctalopia
nôčna srajca (ženska) nightdress, nightgown, pogovorno nightie, ZDA night robe, (moška) nightshirt
nôčna svetilka night-light, nightlamp
nôčna tarifa night tariff, night rates
nôčna vaja vojska night exercise
nôčni vlak night train
nôčna ura night hour
pozne nôčne ure small hours pl
nôčni vzlet aeronavtika night takeoff
nôčni vratar night porter
nôčni zrak night air
nôčno zavetišče night shelter
nôčno življenje night life

nočn|i [ó] (-a, -o) Nacht-, živalstvo, zoologija nachtaktiv; (čas die Nachtzeit, čuvaj der Nachtwächter, hlad die Nachtkühle, izklop die Nachtabschaltung, klub/lokal der Nachtklub, das Nachtlokal, napad der Nachtangriff, počitek die Nachtruhe, posnetek die Nachtaufnahme, veter der Nachtwind, vlak der Nachtzug, vratar der Nachtportier, zvonec die Nachtglocke, glasba die Nachtmusik, izdaja die Nachtausgabe, lučka das Nachtlicht, die Nachttischlampe, omarica der Nachttisch, posoda der Nachttopf, pozeba der Nachtfrost, ptica der Nachtvogel, razsvetljava die Nachtbeleuchtung, straža die Nachtwache, ujeda der Nachtraubvogel, ura die Nachtstunde, vaja die Nachtübung, vožnja die Nachtfahrt, izklop die Nachtabschaltung, perilo die Nachtwäsche, življenje das Nachtleben)

nōnus 3, num. ordinale (iz *novenos, *novenus: novem, prvotno *noven) deveti: locus Ci., accedes opera agro nona Sabino H., est mihi nonum superantis annum plenus Albani cadus H., nonus decimus (redkeje kot undevicesimus) devetnajsti: Vulg., nono decimo aetatis anno T., cum octavo decimo aetatis anno Cn. Pompeius, nono decimo Caesar Octavianus civilia bella sustulerint T. Od tod adv. abl. nōnō devetič: Cassian., Cass. Subst. nōna -ae, f

1. (sc. hora) deveta (dnevna) ura po rim. štetju, po našem = proti tretji uri popoldne = petnajsta (dnevna) ura, navadno čas obeda (cēna): post nonam venies H. pridi po obedu, imperat exstructos frangere nona toros Mart.

2. (sc. pars) deveti del, devetina: nonas (praedae) voverunt Iust.

normálen normal; regular, usual, average

ob normálnih pogojih under normal conditions
normálni čas po Greenwichu Greenwich (European) Mean Time
normálni tir standard-gauge track
normálno stanje normality, normalcy

normiran (-a, -o) genormt; Norm-; die Vorgabe (čas Vorgabezeit)
normirana napetost die Normspannung
normirana vrednost der Regelwert

notō -āre -āvī -ātum (prim. nōscō)

1. zaznamovati, označiti (označevati), poznamenovati, beležiti, zabeležiti (zabeleževati), obeležiti (obeleževati): ea loca diligenter notat N., n. tabellam cerā Ci., eas res diurnus usus notavit Ci., notat et designat oculis ad caedem unumquemque nostrum Ci., oculis sibi puellam notare O., ungue notare genas O. razpraskati, ne … crura notent sentes O., pueri rubor ora notavit O. rdečica je dečku zaznamovala obraz = dečka je oblila rdečica, tempora ferro summa pecudum notant V. (s tem, da jim odrežejo čelno dlako), n. frontes Petr., ova atramento Col., lunae cursu tempora notant Cu. preračunavajo čas, štejejo leta; occ.
a) (na)pisati, zapis(ov)ati, popis(ov)ati: litteram (pismo) O., nomina, verba O., digitis charta notata meis O., verbis charta notata tribus O., n. libellos Mart.; abs.: scribit damnatque tabellas: et notat et delet O.
b) s kraticami pisati: notando consequi Q., notata, non perscripta erat summa Suet.
c) (na kratko) zapis(ov)ati, (za)beležiti (zabeleževati), omeniti (omenjati), navesti (navajati), naznaniti (naznanjati): caput Ci., haec omnia publicis tabulis notata sunt Ci., n. res singulas Ci., legem N., notans (sc. Atticus in annalibus) qui a quoque ortus, quos honores quibusque temporibus cepisset N., res notare sine nomine N., enumerare et notare naturas vinorum Plin., locus, in quo notentur, quae … Q.; od tod pren.: n. audita ali dicta mente, memori animo iussa, memori pectore dicta O. (dobro) si zapomniti; abs.: numerum nomenque notavi O.
d) z besedami označiti (označevati), izraziti (izražati), naz(i)vati, (po)imenovati: res nominibus novis Ci., aliquid verbis Latinis Ci., res voce Lucr., res propriis appellationibus Sen. ph.
e) v besedi skriti pojem naznačiti (naznačevati), določiti (določati), besedo etimološko razložiti (razlagati): cum ipsius postliminii vis quaeritur et verbum ipsum notatur; in quo Servius noster … nihil putat esse notandum nisi post … Ci.
f) (o pisatelju) opomniti (opominjati), pripomniti (pripominjati), opombo (opazko) da(ja)ti, doda(ja)ti; z ACI: annalibus notatum est Plin., Proculus apud eum notat Ulp. (Dig.).
g) (o)krasiti, (o)lepšati, odlikovati: quod maxime tanquam stellis quibusdam notat et inluminat orationem Ci., aliquem decore Ci., ita notata reliquisse Ci.
h) (po)kazati: est aliquid memori visa notare manu O.

2. zazna(va)ti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), biti (postati) pozoren na kaj, (u)videti: cantūs avium, sidera, numerum, initium, sententias iuratorum hominum discoloribus signis Ci., genus Ci. po opazovanju določiti, ugotoviti, cursum rerum observando notare Ci., notavi ipse locum V., usque nota visu, ut cognoscere possis O., n. fontem, fumum Cu., quod ex vultu notari poterat Cu., n. sibi Ascylli fugam, in porticu gregem cursorum Petr., lacrimas alicuius Sen. ph., arma procul Val. Fl., voltus procul visentibus notabantur T., notavi et in Chirographo eius (sc. Augusti) illa praecipue Suet., n. lumina Stat.; z dvojnim acc.: si quos insignes (pozornost vzbujajoče) aut aliquā parte membrorum inutiles notaverunt, necari iubent Cu.; z ACI: ne ducem circumire hostes notarent L., quem cursitare notatum est Suet.; abs.: notante omni exercitu Suet.

3. kot držpr. t. t. (o cenzorju) rimskemu državljanu zaradi kakega prestopka pripisati v imeniku državljanov grajo (grajalno opazko; prim. nota 2. g), kot cenzor ukoriti koga, cenzorski ukor dati komu, okarati (ošteti, strogo opomniti) koga: cum florentem hominem censor notasset Ci., n. eos hac subscriptione Ci., aliquem furti et captarum pecuniarum nomine Ci., Salinator universas tribus in censura notavit levitatis nomine Suet., a censoribus notatus Aur.; z gen. (zaradi česa): eques Romanus impolitiae notabatur Gell., aliquem ignominiā notare Ci., C., Suet. (o cenzorju in poveljniku) sramotno kaznovati koga; metaf. sploh koga (o)karati, (po)grajati, ošte(va)ti, ukoriti, kaznovati, (o)sramotiti, (po)grditi, vzeti (jemati) komu ugled: crimen iudicio reservavi, rem notavi Ci., senatus rem, non hominem notavit Ci., ea luxuria communi maledicto notabatur Ci., necesse est eos, qui re sunt hostes, verbis notari, sententiis nostris hostes iudicari Ci., n. vitiorum quaeque H., si quis erat dignus describi … quod moechus foret aut sicarius aut alioqui famosus, (sc. poëtae) multa cum libertate notabant H., stultus amor dignusque notari H., quaeque Persius notat Q., ipse perpetuo spintheriae cognomine notatus Suet., notatus ob haec et sororis ioco Suet., immoderate Constantinum notare Amm.; z gen. = (ob)dolžiti, (o)kriviti, obtožiti (obtoževati) koga česa: aliquem temeritatis Aug.; rahleje = z besedami zbosti (zbadati), (raz)dražiti, pikniti (pikati) koga, z besedami ali obrazno mimiko meriti na koga, vtakniti (vtikati) se v koga, obregniti (obreg(ov)ati) se ob koga: seque indoluisse notatam (sc. verbis) O., senatum gestu notarat Suet.; od tod: notare aliquem vultu aversato Aur. oponašati koga. — Od tod adj. pt. pf. notātus 3 označen, zaznamovan, obeležen, spoznaven: quam maxime notatae similitudines Corn., quo nobis notatior sit similitudo Corn., homo omnium scelerum libidinumque notis notatissimus Ci.

numquam in (slabše) nunquam, adv. (iz *ne + umquam)

1. nikoli, nikdar: Kom., Ci., L. idr., pogosto v zvezi z drugimi adv. ali adv. določili: n. adhuc, n. ante, antea n., n. alius Ci. idr., n. ante hoc tempus C.; ob časovnem stavku: numquam, dum edo adero, hic te tanget Ci., n. umquam Ter. nikoli ne, numquam non = vselej, vedno: numquam meam salutem non flagitavistis Ci., toda non numquam ali nonnumquam = včasih, nekajkrat, nekolikokrat, katerikrat, kdaj: Ci. idr., nonnumquam interdiu, saepius noctu C., n. nisi Ci. vselej, vsekdar, vedno, vsak čas; numquam … quin ali numquam … ut non Ci., Sen. ph. nikoli … ne da bi.

2. occ. nikakor ne, kratko (in) malo ne, gotovo (zares) ne: n. factum est Pl., vi n. eo subiri potuit L.

nunc, adv. (iz časovnega num [gl. num] ali nun in enklitike -ce; celotna obl. nunce je še ohranjena v: nunci-ne? nuncin'? = nuncne? ali zdaj?: Ter.; prim. tudi skt. nūnám zdaj, sedaj, gr. νύ, νύν, νῦν zdaj)

1. sedaj, zdaj, tj. v tem trenutku, pa tudi = v tem času, v našem času, v naši dobi, dandanes: Kom., C., V. idr., patres conscripti, qui nunc sunt Ci. ep. naši današnji, nunc (atrib.) homines Pl. sedanji ljudje, ljudje sedanjega časa, sodobniki; pogosto v nasprotni zvezi s časovnimi členicami, ki kažejo na preteklost ali prihodnost: nunc … olim Ter., tunc … nunc, tum … nunc, nunc … ante, nunc … alias, nunc … aliquando, nuper … nunc Ci., nunc … tum, nunc … mox L., nunc … quondam O. Posebne zveze in govorni obrati: nunc primum = zdaj najprej: Pl. ali = šele zdaj: Pl., Ci.; nunc iam Ci. idr. ali (trizložno) nunciam Pl., Ter. ali iam nunc (iamnunc) Ci. idr. prav zdaj, že zdaj, šele zdaj, še zdaj, nunc ipsum Ci. prav zdaj, nunc demum, nunc tandem, nunc denique Ci. idr. zdaj šele, šele zdaj, nunc olim Lucan. prej ali slej, nunc cum maxime Sen. ph. prav v tem času, etiam nunc (eiamnunc), gl. etiam, nunc etiam Ci. idr. celo zdaj še, ut nunc est Asin. Poll. in Ci. ep., H. ob zdajšnjih (sedanjih) okoliščinah (razmerah), za zdaj, a nunc Eccl. od zdaj, odslej, odsihdob; metaf. nanašajoč se na preteklost in prihodnost glede na odnos do sedanjosti = sedaj, zdaj; pri pf. in impf.: nunc nuper dedit Ter. pred kratkim, nedavno, nunc reus erat Ci.; pri log. pf. stoji nunc kakor pri pr.: nunc constitit (= nunc stat) oris V., nunc oblita sunt mihi carmina (= nunc nescio carmina) V.; v odvisniku nam. tunc: dixit nunc demum se voti esse damnatum N. (neodvisno: nunc … sum damnatus); pesn.: ut Paris hanc rapuit … nunc demum uxore carere non potes O. (pesnik se v mislih postavlja v čas, v katerem poteka oz. je potekala pripoved), nunc tempus erat (z inf.) H. zdaj bi bil čas; tudi brez tempus: nunc erat submittere Petr.; pri fut.: ubi nunc ingentia cernes moenia V. zdaj takoj, quis nunc te adibit? quem nunc amabis? Cat., nunc defensuri Iust.

2. anaforično ponovljeno: nunc … nunc zdaj … zdaj: navita nunc hos nunc accipit illos V., nunc singulos provocare nunc increpare omnes L., nunc huc, nunc illuc … curro O.; prvi člen izpuščen: pariterque sinistros, nunc dextros solvere sinus V.

3. metaf.
a) pri prehodu na neko novo stvar, ki sledi iz prej omenjenih razmer, okrepi zlasti imp. = ob takih okoliščinah, potemtakem, potem, torej: nunc si ridiculum hominem quaerat quispiam, venalis ego sum Pl., nunc quoniam ista tibi placuit sententia, cedam Pr., comparate nunc Ci., dic nunc te ab Roscio HS I CCC circumscriptum esse Ci., i nunc (= ob tolikšnem hrupu) et versus tecum meditare H., „i nunc“, inquit, „ad Philippum“ Cu., i nunc et dic Sen. ph.
b) protivno (adverzativno) = pri tem pa, potemtakem pa, zdaj pa, tako pa, pogosto okrepljeno z autem, vero: quae quidem multo plura evenirent, si ad quietem integri iremus: nunc onusti cibo et vino … confusa cernimus Ci., si tuum consilium secutus essem, omne periculum effugissem: nunc autem prostratus iaceo Ci. ep., nunc vero exul patria domo … quo accedam … ? S., Turno vita maneret, nunc manet insontem exitus V.

občut|ek¹ moški spol (-ka …) fiziološki:

1. die Empfindung, -empfindung (barvni Farbempfindung, bolečine Schmerzempfindung, čutni Sinnesempfindung, okusa Geschmacksempfindung, otipa Tastempfindung, svetlobni Lichtempfindung, toplote Wärmeempfindung, vidni Gesichtsempfindung, vonja Geruchsempfindung)

2. (čut) das Gefühl, der Sinn (za prostor Raumgefühl, mišični Muskelsinn, za ravnotežje Gleichgewichtsgefühl, za čas Zeitgefühl, Zeitsinn, za mraz Kältesinn, prostorski Raumsinn)

3. (telesno občutje) das Gefühl, -gefühl (gomazenja Kribbelgefühl, lakote Hungergefühl, nemoči Schwächegefühl, neugodja Unlustgefühl, sitosti Sättigungsgefühl, strahu Angstgefühl, teže Schweregefühl, ugodja Lustgefühl, vrtoglavice Schwindelgefühl, žeje Durstgefühl)

obed [è] moški spol (-a …) das Essen, die Mahlzeit, (kosilo) das Mittagessen
čas obeda die Essenszeit, Tischzeit
vstati od obeda vom Tisch aufstehen
… pri obedu Tisch-
(gost der Tischgast, pogovor das Tischgespräch)
pri obedu bei Tisch
k obedu zu Tisch

obéd repas moški spol , déjeuner moški spol , dîner moški spol

čas obeda l'heure du déjeuner

obhodn|i [ó] (-a, -o) astronomija, fizika Umlauf- (čas die Umlaufzeit, tir die Umlaufbahn, doba die Umlaufdauer, Umlaufzeit); tehnika, elektrika Umgehungs- (vod die Umgehungsleitung)

obisk moški spol (-a …) der Besuch (dolžnostni Pflichtbesuch, državniški Staatsbesuch, informativni Informationsbesuch, zdravnika na domu Hausbesuch, zastopnika na domu Kundenbesuch, sorodnikov Verwandtenbesuch, sožalni Kondolenzbesuch, vljudnostni Höflichkeitsbesuch); (obiskovanje) prireditev, obredov: der Besuch (cerkvenih obredov Kirchenbesuch, gledališke predstave Theaterbesuch, kinopredstave Kinobesuch, koncerta Konzertbesuch)
dovoljenje za obisk die Besuchserlaubnis, zapornika: Sprecherlaubnis
čas obiskov die Besuchszeit
dan obiskov der Besuchstag
soba za obiske das Besuchszimmer
na obisk auf Besuch
iti na obisk k (jemanden/etwas) besuchen, einen Besuch machen bei, (jemandem) einen Besuch abstatten
vrniti obisk den Besuch erwidern
priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen
imeti obisk Besuch haben
kot obisk besuchsweise

obkroženj|e [ó] srednji spol (-a …) die Umkreisung, Umrundung
obkroženje zemlje die Erdumkreisung, astronomija der Erdumlauf
astronomija čas obkroženja die Umlaufzeit

oblačilo samostalnik
1. pogosto v množini (izdelek iz blaga) ▸ ruha, ruházat, öltözékZaradi nizkih temperatur so nujno potrebna topla oblačila. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt elengedhetetlen a meleg ruházat.Povezane iztočnice: civilna oblačila

2. ponavadi v množini (zunanja podoba) ▸ köntös, ruha
Stara ideja je dobila le nova oblačila. ▸ A régi elképzelést új köntösbe bújtatták.
Nostalgija je simptom sedanjosti, preoblečen v oblačila preteklosti. ▸ A nosztalgia a múlt köntösébe öltöztetett jelen tünete.
Komunisti, preoblečeni v nova nacionalna oblačila, so storili vse, da bi obdržali oblast. ▸ Az új nemzeti ruhát öltött kommunisták mindent megtettek, hogy megtartsák a hatalmat.

ob-lectō -āre (prim. dē-lectō)

1. za kratek čas razveseliti (razveseljevati), zabavati, kratkočasiti: haec studia senectutem oblectant Ci., se Ci., o. populum H., se agri cultione Ci., se cum aliquo Ci., se in aliquo Ter. veseliti se nad kom, me te (abl.) oblectes Ter., fictis legentium animos o. T., eruditorum hominum aures Gell., se aleā Suet.; med. oblectari veseliti se, zabavati se, uživati ob čem: ludis Ci., ceris fingendis Iust.

2. čas (s)krajšati, prijetno prebi(va)ti, (raz)vedriti: oblectem studio lacrimabile tempus O., moras O., o. otium temporis Plin. iun., iners otium T.

oblina samostalnik
1. ponavadi v množini (o ženski postavi) ▸ idom, domborulatSimpatično se je nastavljala fotografskim objektivom in ponosno razkazovala svoje zapeljive obline. ▸ Rokonszenvesen pózolt a kamerák lencséinek és büszkén mutogatta csábító idomait.Po naravi sem močnejša – imam prave ženske obline. ▸ Természetemnél fogva erősebb vagyok – igazi nőies domborulatokkal rendelkezem.
2. (zaobljen del) ▸ idom, vonulat, domborulatKer so Laguno predstavili že pred štirimi leti, je napočil čas, da mu malce osvežijo karoserijske obline. ▸ Mivel a Laguna négy évvel ezelőtt került piacra, itt az ideje, hogy egy kicsit felfrissítsük a karosszériája vonalvezetését.Za trenutek se je s pogledom sprehodila po mehkih oblinah vozila in opazila dve anteni. ▸ Egy pillanatra a tekintetével még végigsimított a jármű lágy idomain, és két antennát vett észre.
Kot pena lahek sneg je prekril vse trde obline kraškega kamna. ▸ A habkönnyű hó beborította a karszti kőzet valamennyi kemény domborulatát.
Tokrat ima na sebi volneno obleko smetanasto bele barve, ki se prekriža na oblinah prsi. ▸ Ezúttal krémfehér gyapjúruhát visel, amely keresztbe húzódik a mellei domborulatán.
Rdeči madeži so se pojavili na spodnji oblini predalnika na armaturi. ▸ Vörös foltok jelentek meg a műszerfal alsó hajlatában.

obliterare v. tr. (pres. oblitero)

1. knjižno zbrisati; ekst. pisarn. razveljaviti (z žigosanjem, luknjanjem znamke, vozovnice ipd.)

2. izbrisati:
usi obliterati dal tempo navade, ki jih je čas izbrisal

3. med. obliterirati, zrasti se

obračún statement of account, itemized statement; account; (v banki) statement, clearing; balance; settlement

čas obračúna je tu (figurativno) the game's up, arhaično the jig is up!
imeti obračún s kom (figurativno) to have a bone to pick with someone
podati obračún o to give an account of
s teboj imam majhen obračún I have a a small matter to settle with you
dan obračúna bo prišel the day of reckoning will come
mesečni obračún monthly settlement
končni obračún final account