Franja

Zadetki iskanja

  • tá, to (pridevniško) este (m) , esta (f) , esto (n); ese, esa, eso

    ta pošast! ¡ese monstruo!
    to moje opažanje esta observación mía
    to in ono esto y aquello
    tj. esto es; (samostalniško) éste, ésta, esto
    enkrat ta, enkrat oni ora éste, ora aquél
    to so moje sestre éstas son mis hermanas
    ta in oni éste y aquél
    le-tá éste
    ta je pa (res) dobra! ¡ésta sí que es buena!
    govoriti o tem in onem hablar unas cosas y otras, hablar de varias cosas
    v tem mestu (-tu, tukaj) en ésta
    na tej (-tukajšnji) univerzi en esta universidad
    v tem letu (en) este año
    s tem, zaradi tega con esto
    to je (= tj., namreč) esto es
    3. t. m. (tega meseca) el tres del corriente (krajšava: 3 del cte.)
    poznam te ljudi conozco a éstos
  • takó prislov so, like this, like that, thus, in this way, in such a manner

    takó takó so-so, so so, fairly well, tolerably
    takó ali takó in one way or other, this way or that (way)
    prav takó likewise
    točno takó! just so!, quite so!
    zakaj takó? why so?
    kaj takega! of all things!
    ah, takó! oh, I see!, so that's it!
    ne takó kot not so... as
    takó da... so that...
    takó velik kot... as big as...
    takó malo? as little as that?
    takó imenovan so-called
    takó rekoč so to speak, so to say, as it were
    kakor ti meni, takó jaz tebi pogovorno if you play ball with me, I'll play ball with you
    in takó dalje and so on, etc (= et cetera, etcetera), and so forth
    nikoli poprej takó koristen kot sedaj never before as (ali so) useful as now
    takó bogat človek such a rich man, a man so rich
    takó je! (popolnoma točno!) exactly!, quite so!, just so!
    je to takó? (je to res?) is that so?
    takó mi bog pomagaj! so help me God!
    če je to takó if that be the case
    takó je na svetu so goes it
    bodite takó dobri in odprite okno! be so kind as to open the window!
    takó mi delamo that is our way of doing things
    stori takó kot jaz! do as I do!
    takó ne bo šlo! that won't do!
    takó se je končalo moje potovanje thus ended my journey
    nisem takó mislil I didn't mean that, that's not what I meant
    zadeva je takó rekoč urejena the matter is as good as settled
    dolgočasil nas je takó, da ga nismo nikoli več povabili he annoyed us so much (that) we never asked him again
    kakor si boš postlal, takó boš spal as you make your bed, so you must lie!
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • takràt

    A) adv.

    1. allora:
    takrat smo se pogostoma videvali allora ci vedevamo spesso
    takrat se je res dobro živelo allora sì che si stava bene
    moraš ga videti, šele takrat boš razumel devi vederlo, solo allora capirai
    do takrat fino allora, sino allora

    2. takrat in takrat (za izražanje časa, ki se noče ali ne more navesti) il tale, la tale...:
    rojen je takrat in takrat, tam in tam è nato il tal giorno, il tal mese e il tal anno in tale luogo

    B) konj. takrát ko (v časovnem odvisniku) quando:
    takrat ko je bilo najbolj veselo, smo morali oditi quando più il clima era allegro, ce ne siamo dovuti andare
  • tedàj

    A) adv.

    1. allora:
    ne vem, kje sem bil tedaj non so dov'ero allora
    ravno tedaj ko proprio quando
    do tedaj sino allora

    2. (izraža vzročno-sklepalno razmerje) allora, dunque:
    nisva skregana, zakaj tedaj ne bi govorila non abbiamo litigato, perché allora non parlarci?

    3. (izraža nejevoljo, začudenje) allora:
    kje je tedaj? dov'è allora?

    B) tedàj konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) dunque, sicché, pertanto:
    dolgo se nisva videla, tedaj si imava dosti povedati non ci siamo visti lungo tempo, sicché avremo da dirci tante cose

    2. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) allora:
    če je to res, tedaj bo hudo se questo è vero, allora saranno guai
  • tekma samostalnik
    1. (športna prireditev) ▸ mérkőzés [v ekipnih športih]verseny [v posamičnih športih]meccs
    košarkarska tekma ▸ kosárlabda-mérkőzés
    veleslalomska tekma ▸ óriásműlesikló-verseny
    nogometna tekma ▸ labdarúgó-mérkőzés
    slalomska tekma ▸ műlesiklóverseny
    štafetna tekma ▸ váltóverseny
    šprinterska tekma ▸ sprintverseny
    rokometna tekma ▸ kézilabda-mérkőzés
    biatlonska tekma ▸ sílövőverseny, biatlonverseny
    sprinterska tekma ▸ sprintverseny
    hokejska tekma ▸ jégkorongmérkőzés
    rolkarska tekma ▸ gördeszkaverseny
    smukaška tekma ▸ lesiklóverseny
    košarkaška tekma ▸ kosárlabda-mérkőzés
    skakalna tekma ▸ síugróverseny
    smučarska tekma ▸ síverseny
    bejzbolska tekma ▸ baseballmérkőzés
    pripravljalna tekma ▸ felkészülési mérkőzés, felkészülési verseny
    finalna tekma ▸ döntő mérkőzés
    kvalifikacijska tekma ▸ kvalifikációs verseny, kvalifikációs mérkőzés
    polfinalna tekma ▸ elődöntő mérkőzés
    četrtfinalna tekma ▸ negyeddöntő mérkőzés
    prvenstvena tekma ▸ bajnoki mérkőzés
    odločilna tekma ▸ döntő mérkőzés
    pokalna tekma ▸ kupamérkőzés
    reprezentančna tekma ▸ válogatott mérkőzés, kontrastivno zanimivo válogatott verseny
    ligaška tekma ▸ ligamérkőzés
    dobrodelna tekma ▸ jótékonysági mérkőzés
    razburljiva tekma ▸ izgalmas mérkőzés
    napeta tekma ▸ szoros mérkőzés
    zmaga na tekmi ▸ győzelem a mérkőzésen, győzelem a versenyen
    poraz na tekmi ▸ vereség a mérkőzések, vereség a versenyen
    gledalci na tekmi ▸ nézők a mérkőzésen, nézők a versenyen
    navijači na tekmi ▸ szurkolók a mérkőzésen, szurkolók a versenyen
    odigrati tekmo ▸ mérkőzés lejátszik
    izgubiti tekmo ▸ mérkőzést elveszít
    soditi tekmo ▸ mérkőzést vezet, versenyt vezet
    komentirati tekmo ▸ mérkőzést kommentál, versenyt kommentál
    gostiti tekmo ▸ mérkőzés vendégül lát, versenyt vendégül lát
    igralec tekme ▸ a mérkőzés legjobb játékosa
    junak tekme ▸ a mérkőzés hőse, kontrastivno zanimivo a verseny hőse
    zmagovalec tekme ▸ mérkőzés győztese, verseny győztese
    igralka tekme ▸ a mérkőzés legjobb játékosa
    zmagovalka tekme ▸ mérkőzés győztese
    prenos tekme ▸ mérkőzés közvetítése, verseny közvetítése
    prizorišče tekme ▸ mérkőzés helyszíne, verseny helyszíne
    vstopnica za tekmo ▸ belépő mérkőzésre, versenybelépő
    nastopiti na tekmi ▸ mérkőzésen szerepel, versenyen szerepel
    zaigrati na tekmi ▸ mérkőzésen játszik
    tekma za uvrstitev na evropsko prvenstvo ▸ Európa-bajnokság selejtező mérkőzés
    Vzdušje na tekmi je bilo enkratno. ▸ A mérkőzésen nagyszerű volt a hangulat.
    Prireditelji tekem alpskih smučarjev in smučark za svetovni pokal znova niso imeli sreče z vremenom. ▸ A férfi és női alpesi sízők világkupaversenyeinek szervezői ismét nem voltak szerencsések az időjárással.

    2. (merjenje v uspešnosti) ▸ verseny, versenyfutás, játszma
    tekma za prevlado ▸ fölényért folyó verseny
    Pred leti se je med izdelovalci mobilnih telefonov in izdelovalci osebnih računalnikov začela tekma za prevlado na trgu. ▸ Néhány évvel ezelőtt a mobiltelefon- és a PC-gyártók között versenyfutás kezdődött a piaci fölényért.
    tekma za prestiž ▸ presztízsért folyó verseny
    tekma za preživetje ▸ verseny a túlélésért
    Med njima se vname tekma za dekletovo naklonjenost. ▸ Versenybe szállnak a lány kegyeiért.

    3. (o volitvah) ▸ verseny
    predsedniška tekma ▸ elnökválasztási verseny
    Trgi so bili v minulem tednu povsem pod vplivom ameriške predsedniške tekme. ▸ A piacokat teljes mértékben a múlt heti amerikai elnökválasztási verseny befolyásolta .
    Obljube, kako bo mesto res zaživelo in delovalo v prid meščanov in meščank, so začele deževati jeseni, ko se je začela tekma za županski stolček. ▸ Ősszel, a polgármesteri székért folytatott verseny kezdetén kezdtek záporozni az ígéretek arról, hogy miként fog a város valóban feléledni és a polgárok javát szolgálva működni.

    4. (o boju s pojavom) ▸ versenyfutás, verseny
    tekma s časom ▸ versenyfutás az idővel
    Zdravniki smo vselej v tekmi s časom. ▸ Mi, orvosok folyamatosan versenyt futunk az idővel.
    tekma s smrtjo ▸ versenyfutás a halállal
  • (têbe) pron.

    1. tu (te, ti):
    ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
    ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
    uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
    brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
    zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

    2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
    samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

    3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
    on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

    4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
    to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

    5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
    to ti je dekle! che ragazza!
    to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

    6. (v svojilni rabi, tvoj)
    ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
    tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
    ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
    pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
    pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
    biti na ti s kom dare del tu a qcn.
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
  • túdi also; too; as well; likewise; so; moreover, in addition

    ne samo... ampak tudi... not only... but also
    jaz túdi I too, me too, so (am) I, so (do) I
    on govori tudi nemško he speaks German too
    túdi tu here too
    túdi ne nor, neither
    lahko prideš in tvoja sestra túdi you can come, and your sister too (ali and so can your sister)
    on prihaja in njegov brat túdi he is coming and his brother is too (ali also ali and so is his brother)
    Moj brat govori angleško. - Jaz tudi. My brother speaks English. - So do I.
    Jaz tega ne morem verjeti. - Mi tudi ne. I cannot believe it. - Neither (ali nor) can we.
    Tega nisem vedel. - Jaz tudi ne. I didn't know that. - Neither did I.
    Tudi če bi to bilo res, ne smeš tega reči Even if it were true you should not say that
    to mislim túdi narediti I mean to do it, too
  • umréti to die, to pass away; to expire; to decease; to depart this life; to give up the ghost; to yield up one's breath, to breathe one's last; to close one's eyes; žargon to bite the dust; žargon to pop off, to kick the bucket, to push up the daisies; (evfemistično) to go West, to go the way of all flesh, to go to one's long rest

    umréti naravne smrti to die a natural death, to die in one's bed
    nasilne smrti umréti to die a violent death, to die with one's boots on, to die by violence
    umréti na grmadi zgodovina to die at the stake
    umréti na morišču to die on the scaffold
    umréti za jetiko to die of consumption
    umréti od lakote to die of hunger
    umréti od mraza to die of cold
    umréti za rakom to die of cancer
    umréti bedne smrti to die like a dog (ali the death of a dog)
    umréti v bedi to die destitute (ali a pauper)
    umréti od žalosti to die of grief
    umréti od lastne roke to die by one's own hand
    umréti sredi (aktivnega) dela to die in harness, to die in the shafts
    umréti junaške smrti to die a hero (ali a hero's death)
    hrabro umréti to die game (to the end)
    umréti od strahu to die of fright
    umrl je v najboljših letih he was taken in the prime of life
    mislil sem, da bom umrl od smeha I thought I would die laughing
    naj umrem, če je to res! I'll stake my life it isn't true (ali there isn't a word of truth in it)!
    umrl je kot berač he died a beggar
    naj na mestu umrem, če... I'll be damned if...
  • utegníti to have time

    če bom utegnil, bom prišel if I have time, I shall come
    to utegne biti res that might be true
    utegnemo zamuditi vlak we may miss the train
    kaj bi se mu bilo utegnilo zgoditi? what might have happened to him?
    nisem ga utegnil obiskati I had no time to see him
    ne utegnem (= nimam časa) I cannot afford the time
  • véndar yet, still; however

    toda véndarle but yet
    véndarle (vseeno) nevertheless, notwithstanding
    véndarle bo še zmagal he will win yet
    čudno, nenavadno je, a véndarle resnično it is strange and yet true
    véndarle je res it is true all the same; it is true for all that
    véndarle je dober dečko he's a good fellow for all that
    ni hladno danes, véndar bi jaz na vašem mestu vzel površnik it is mild today, still I should take my coat if I were you
    pomagaj mi véndar! do help me!
    saj véndar delam! I do work!
  • vòl buey m , (mlad) novillo m ; fig fam (bedak) estúpido m , zote m ; (neotesanec) palurdo m

    pitan (vprežni) vol buey cebón (de labor)
    vol za zakol res f sacrificada, res f de matadero
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole
  • vztrájati perseverar (pri, v en) ; persistir (pri en) ; insistir (pri, na en)

    vztrajati pri svojem mnenju persistir en su opinión
    vztrajam pri tem, da to ni res insisto en que no es verdad
    trmasto vztrajati pri emperrarse en, obstinarse en, aferrarse a, empeñarse en
  • zahitéti (-ím) perf. (pohiteti) affrettarsi:
    to ni res, je zahitela questo non è vero, si affrettò a dire
  • zasékati (-am) | zasekávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. tagliare; intaccare

    2. piantare, ficcare:
    zasekati lopato v ilovico piantare la vanga nell'argilla

    3. tagliare, scavare:
    zasekati stopnice v hrib tagliare scalini nella montagna

    4. dare una stoccata; colpire (con la spada, col bastone):
    zasekati s sabljo dare una stoccata con la spada

    5. addentare, affondare i denti (in):
    zobje zasekajo v suh kruh i denti affondano nel pane raffermo

    6. pren. ribattere (bruscamente):
    ni res, je zasekal oče non è vero, ribattè il padre

    7. pren. rompere, squarciare:
    v tišino je zasekal strel uno sparo squarciò il silenzio

    B) zasékati se (-am se) | zasekávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. squarciare, rompere:
    govornikov glas se je ostro zasekaval v tišino la voce aspra dell'oratore rompeva il silenzio

    2. (udariti, udarjati) abbattersi:
    bliski so zasekavali v gozdove i fulmini si abbattevano sui boschi
  • zaštekati se povratni glagol
    neformalno (o dobrih odnosih) ▸ összespanol, kontrastivno zanimivojól kijön valakivel
    Res smo dobre prijateljice, zelo smo se "zaštekale". ▸ Valóban jó barátnők vagyunk, nagyon jól kijövünk egymással.
    Sicer pa nasploh nimam nikakršnih problemov, da se kjerkoli na svetu dobro "zaštekam" z ljudmi. ▸ Egyébként általában véve nem okoz gondot, hogy bárhol a világon „összespanoljak” az emberekkel.
  • zdàj

    A) adv.

    1. adesso, ora; poc'anzi:
    ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
    zdaj je bil tu era qui poc'anzi

    2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
    zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

    3. (poudarja zahtevo) ora:
    zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

    4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
    tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
    si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
    še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

    5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
    pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

    6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
    zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
    zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

    7. zdaj ko ora che, dal momento che:
    zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj ali nikoli ora o mai più
    mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
    kaj pa zdaj? e ora?
    za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
    že zdaj fin d'adesso
    zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
    zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
    zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

    B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
    pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!
  • zdélati

    1. (utruditi) to tire, to fatigue, to wear out

    to človeka zdela (pogovorno) it is a strain
    ta sprehod nas je res zdelal! that walk did take it out of us!

    2. (pri izpitu ipd.) to pass

    zdelal je svoj zadnji izpit he has passed his finals
    zdélati razred to be promoted (to a higher class), to pass, to get through
  • zméšan (-a -o) adj.

    1. mescolato; confuso:
    poročilo je zmešano in nenatančno la relazione è confusa e imprecisa

    2. matto, sconclusionato; ekst. stupido:
    ta je pa res zmešan è proprio matto, è matto da legare
    nehaj brati te zmešane romane smetti di leggere questi stupidi romanzi
    delati kot zmešan lavorare come un matto