Franja

Hauptbedeutung, die, glavni pomen

Hintersinn, der, skriti pomen

implication [implikéišən] samostalnik
zaplet, vpletenost, vključitev, udeležba; samoumevnost, (samoumevna) posledica; tesna zveza; globji pomen; nakazovanje (of česa)
matematika implikacija

by implication kot posledica, samoumevno; molče, brez nadaljnega
the war and all its implications vojna in vse njene posledice

innuendo¹ [inju(:)éndou] samostalnik
namigavanje (at na)
zbadanje, zbadljivost; obdolžitev, podtikanje
pravno razlaga insinuacije, insinuiran pomen besed

intendment [inténdmənt] samostalnik
namen
pravno pravi pomen

komemorácija ž (lat. commemoratio) komemoracija, pomen umrlomu, podušje

Lebensnotwendigkeit, die, življenjski pomen

Literalsinn, der, smisel po črki, dobesedni pomen

māgnitūdō -inis, f (māgnus) velikost, in sicer

I.

1. prostorska velikost: Plin., Ap., Iust., Suet. idr., mundi, regionum, maris Ci., fluminis, fluctuum C., corporis L. ali corporum C., voluminis N., signa (božanski kipi) ingentis magnitudinis L., immani magnitudine simulacra C.; occ.: m. itineris C. dolžina, aquarum L. ali subita fluminis m. Ci. velika višina voda (reke), visoka gladina, visok nivo, naraslost.

2. številčna velikost, število, števil(č)nost, velika množina, velika množica, obilica, velika vsota: Amm., copiarum N., pecuniae Ci., N., aeris alieni Ci., S., Suet., causarum, fructuum, quaestūs Ci.

3. dinamična velikost, sila, silovitost, moč, jakost: virium N., Iust., frigorum Ci., hiemis, procellarum Amm., vocis Corn. obseg.

4. časovna dolžina: dierum ac noctium magnitudines Plin. —

II. metaf.

1. velikost = pomen(ljivost), pomembnost, imenitnost, tehtnost: beneficii, belli, rei Ci., rerum gestarum N.; od tod occ. visoka stopnja, visok položaj (v družbi), vzvišenost, dostojanstvo, čast, mogočnost, veljavnost, ugled(nost): Plin., Suet., Amm., imperatoria T., rei publicae S., Alexandri, Cyri Iust.; kot naslov visokost: m. tua Cass., Cod. I.

2. velikost = moč(nost), silnost, sila: amoris, odii, periculi, iniuriae Ci., supplicii C., Ci. ali poenae Ci. ostrost, animi Ci. idr. velikodušnost, velikosrčnost, blagosrčnost, consilii Ci. velika (globoka) razumnost, ingenii Ci. duševna (duhovna) moč, vzvišenost.

Nebenbedeutung, die, stranski pomen

neologism [ni:ɔ́lədžizəm] samostalnik
jezikoslovje neologizem, nova beseda, nov pomen besede
cerkev podpiranje novih nazorov

obeznáčiti se obèznāčīm se izgubiti pomen: riječi se čudno obeznačile

obsmŕtnica ž
1. nekrolog: napisati -o komu
2. obljetnica, godišnjica smrti, godišnji pomen

officiality [əfišiǽliti] samostalnik
služben, uraden pomen
cerkev škofijsko sodišče

officialize [əfíšəlaiz] prehodni glagol
izdajati odredbe, urediti, dati uraden pomen; kontrolirati

passivante agg.

1. kem. ki pasivira

2. jezik ki daje pasivni pomen:
si passivante brezosebno-pasivni členek

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

pejorative [pí:džərətiv]

1. pridevnik
slabšalen, ki podcenjuje, žaljiv, pejorativen

2. samostalnik
pejorativna beseda; beseda, ki je dobila slab pomen

prae-rogātīvus 3 (praerogāre) najprej (prvi) za mnenje vprašan, najprej (prvi) glasujoč, prerogatíven: centuria praerogativa (Ci.) ali nav. samo subst. praerogātīva -ae, f (držpr. t.t.) prerogatívna centúrija, izžrebana, da na komicijah (volitvah) glasuje prva: Ci., L., Aus., Fest. idr. (tribus praerogativa prerogatívna tríbus (tríbua), h kateri spada posamezna (prerogativna) centurija: Asc.), praerogativam referre Ci. poročati o glasovanju prve centurije, omen valet praerogativae Ci. glasovanje prerogativne centurije velja za ugodno (pred)znamenje, je kot dobro (pred)znamenje odločilno, ker so se vse druge centurije večinoma zgledovale po njej, še zlasti če se je v njenem imenu skrival kak dober pomen (npr. Valeria). — Od tod metaf. subst. praerogātīva -ae, f

1. predvolitve, predhodne volitve, predizbor: militaris ali comitiorum militarium L.

2. ugodno (pred)znamenje, ugoden (pred)znak, ugoden pomen: praerogativa triumphi, voluntatis Ci., praerogativa fecunditatis in feminis Plin.

3. predpravica, posebna pravica, posebna ugodnost, posebna prednost, poseben privilegij, prerogatív: Icti., decoris in gemmis Plin., militares praerogativae Lamp., uti praerogativā deductionis Ulp. (Dig.).

prō-lixus 3, adv. -ē („naprej iztekel“; prim. liqueō, liquor)

1. obilno (izdatno, zelo) dolg, širok, prostran, (ob)širen, obilen, obsežen, razsežen: Varr., Amm. idr., capillus Ter., comae O. bujni, barba V. dolga, valovito se spuščajoča, tunica Gell. dolga in obilna (= ohlapna), ramus Suet. listnata, košata, prolixo corpore erat Suet., prolixior arator Col. dolg in širokopleč, tršat, non tam prolixo (dolg, močen) provolat ictu Lucr., capillus passus prolixe Ter. obilno (bujno) se spuščajoči, arbor prolixe foliata Ap. (bujno) listnato, id prolixe cumulateque fecit Ci. ali quod prolixe tibi cumulateque contingit Plin. iun. v obilni (izdatni) in polni meri, accipit homo nemo … prolixius Ter. na gostiji … obilneje (sijajneje, razkošneje) postreči, aliquem prolixius fovere Suet. čez mero, prekomerno; acc. neutr. adv.: prolixum (močno, glasno) eiulare Ap.
a) (o času, stanju idr.) obilen, dolg: tempus Icti., homo prolixae aetatis Icti. prileten, star, mator, prolixiorem tractatum habere Icti. obsežnejši, labor prolixissimus Iul. Val.
b) (o govoru in govorniku) obširen, dolgovezen, razvlečen: prolixissima epistola Aug., ne sim prolixus Macr.

2. metaf.
a) širokopomenski, izčrpen, obširen, obsežen (širok) pomen imajoč: existimo longe longeque esse amplius, prolixius (sc. izraz mortales nam. homines) Gell.
b) naklonjen, ustrežljiv, uslužen, ugodljiv, prijazen, postrežljiv, prostovoljen, radovoljen, voljan (voljen), pripravljen: Ter. idr., natura, animus Ci. ep., in Pompeium prolixior Ci. ep., prolixe promittere Ci. ep., prolixe consentit de concubitu Ap.
c) ugoden, k uspehu idoč, dobro se izhajajoč (iztekajoč), srečen: res secundae atque prolixae atque prosperae Ca. fr., cetera spero prolixa esse his competitoribus Ci. ep.