-
provinc|a ženski spol (-e …) die Provinz (kratica : Prov.); (cerkvena Kirchenprovinz, redovna Ordensprovinz)
-
Q, q = kv, 16. črka lat. abecede, kot kratica za:
1. Quīntus, npr. Q. Fabius Maximus.
2. Quirīna (sc. tribus).
3. -que, npr. SPQR = senatus populusque Romanus.
4. sicer po stiku tudi še quaestor, quaestorius, quinquatria, quinquennalis, qui, quae, quod, quando idr., npr. QFFS = quod felix faustumque sit.
-
query1 [kwíəri] samostalnik
vprašanje
ekonomija povpraševanje; dvom
tisk vprašaj (ob tekstu)
query (kratica qu. , uvod v vprašanje) vprašanje je, če
query, where are we to find it? vprašanje je, kje naj to najdemo
-
r s neskl. triindvajseta črka latinične abecede, dvajseta cirilske ter devetnajsta glagolske azbuke, v geometriji r kratica za polmer, r. kratica za razred, R kratica v fiziki za Reaumur, v poštni službi za priporočene pošiljke (Recommandé); napiši malo r, napiši veliko R
-
R, r (izgovarjaj r [: rə`], ne èr! Rimljani klas. dobe so glaskovali, črkovali so šele od Varona naprej!), n: usque ad alterum R. Ci. Ta 17. črka latinske abecede ustreza gr. =Ρ, vendar z odpadlim pridihom; zato so tvorili sprva npr. iz Πύῤῥος, ἀῤῥαβών obl. Burrus, arrabo in šele pozneje so pisali (z vrinjenim h) Pyrrhus, arrhabo. V starejšem obdobju latinskega jezika je s pogosto nadomeščal r, npr. Fusius, Valesius, lases, pozneje (po delovanju rotacizma) Furius, Valerius, lares; nekateri primeri so se ohranili še v poznejšem času, npr. obl. honos poleg honor, lepos (bolj uveljavljena obl.) poleg lepor, pri pesnikih tudi arbos, labos = arbor, labor. Enaka sorodnost se kaže tudi med r in d, npr. ar (stlat.) = ad, arfuisse = adfuisse, meridies iz medius dies. R se pogosto priliči naslednjemu l, redkeje s, npr. pellicio iz per-lacio, intellego iz inter-lego, dossuarius iz dorsuarius; v nekaterih besedah pa je r izpadel, npr. peiero nam. per + iuro, crebesco poleg crebresco, rusum poleg rursum. Kot kratica je:
1. R = Romanus, Rufus, recte, regnum, reficiendum idr.
2. RR = relationes relatae.
3. RP = res publica.
-
rail1 [réil] samostalnik
tračnica, tir, železniška proga, železnica; zapah (na vratih); prečni drog, prečna deska, prečka, naslonilo (pri klopi)
(često množina) ograja, pregrada; rešetka, križi; balustrada; naslon iz stebričev pri balkonih, stopniščih ali odprtih hodnikih
množina, ekonomija železniške delnice
by rail z železnico, po železnici
off the rails iztirjen; dezorganiziran, zmeden, zbegan, vržen iz koncepta, iz reda, v neredu
rails Exchanges delnice za družbe za gradnjo železnic, železniške delnice
trgovina free on rail (kratica f.o.r.) franko vagon
towel-rail obešalnik, sušilnik za brisačo
to get (to run off) the rails iztiriti se, skočiti s tira
-
refer [rifə́:]
1. prehodni glagol
napotiti (to k, na)
opozoriti (to na)
predložiti, pripisovati kaj (to s.o. komu)
predati, prepustiti, dodeliti (to komu)
2. neprehodni glagol
nanašati se (to na)
tikati se (to česa)
sklicevati se (to na)
obrniti se na, zateči se k; kazati na, posredno misliti na, namigovati (to na)
omeniti
to refer oneself to prepustiti se, predati se, zaupati se, zaupno se obrniti na, zanesti se na
referred to ki se nanaša na; o komer (čemer) je govor
the point referred to omenjena, tista točka
to refer to a dictionary poiskati v slovarju
to refer to drawer (kratica R.D.) obrazec, ki ga banka napiše na ček, ki nima denarnega kritja
I refer myself to my experience zanesem se na svojo izkušenost
I referred him to the manager for information napotil sem ga k direktorju za informacije
I must refer to the manager moram se obrniti na direktorja
to refer a matter to arbitration prepustiti zadevo arbitraži, razsodišču
we shall refer this matter to them to zadevo bomo prepustili njim
he referred to his journey several times večkrat je omenil svoje potovanje
this mark refers the reader to a footnote ta znak opozarja čitalca na opombo pod črto
she referred to my past namigovala je na mojo preteklost
to refer a thing to a cause nekaj pripisovati kakemu vzroku
to refer superstition to ignorance pripisovati praznoverstvo nevednosti
-
reformiran (-a, -o) reformiert (kratica : ref.)
-
registriran (-a, -o) eingetragen; (znan) aktenkundig
registrirano društvo eingetragener Verein (kratica : e. V.)
-
rimskokatolišk|i [ó] (-a, -o) römisch-katholisch (kratica : röm.-kath.)
-
rodilnik moški spol (-a …) der Genitiv (kratica : Gen.)
-
S, s, osemnajsta črka lat. abecede = gr. Σ. Kot kratica:
1. S. = Sextus (ime).
2. včasih S., toda večinoma Sp. = Spurius (ime).
3. SC (S.C.) = senatus consultum.
4. SPQR (S.P.Q.R.) = senatus populusque Romanus.
5. kot število = semis, semissis; od tod v zvezi HS (tj. IIS = duo semis = 2,5) = sestertius.
6. na začetku pisem: S = salutem: SD = salutem dicit, SPD = salutem plurimam dicit; S.v.b.e.e.v. = Si vales, bene est; ego valeo ali S.v.v.b.e.e.q.v. = Si vos valetis, bene est; ego quoque valeo.
-
salūtāris -e, adv. salūtāriter (salūs) zdravju koristen, zdravilen, hasnovit, koristen, dober za zdravje, zdravilno učinkujoč, blagodejen, blagonosen = v prid, uspešen (naspr. nocens, mortifer, perniciosus, pestifer): COL., Q., SEN. PH., PLIN. IUN., AMM., ARN., potio CU., calor CI., herbae O., ars H. zdravništvo, zdravilstvo, res CI., tuus videlicet salutaris consulatus, meus perniciosus? CI., oratio salutaris, exemplum salutare L., salutariter armis uti CI., quinque consulatus salutariter rei publicae administrati VAL. MAX.; z dat.: COL., PLIN., Q. idr., consilium salutare utrique CI., hominum generi cultura agrorum est salutaris CI., nihil nobis salutarius CI.; z ad: PLIN. idr., illud ad firmandam vocem salutare CI., cur stella Iovis aut Veneris coniuncta cum Luna ad ortus puerorum salutaris sit CI. ugodna; s contra: herba Britannica ... salutaris ... contra anginas et contra serpentes PLIN.; redko o osebah: agri ipsi tam beneficum, tam salutarem, tam mansuetum civem desiderunt CI. za občo blaginjo skrbnega; tako tudi: bonus et salutaris princeps SUET.; occ.: salutaris littera CI. blagonosna črka (tj. črka A kot kratica za absolvo „oproščam“ na glasovnicah sodnikov; naspr. littera tristis, tj. črka C kot kratica za condemno „obsojam“); salutaris digitus SUET., M. kazalec (morda tako imenovan, ker se uporablja pri pozdravljanju: salūtō -arē). Subst.
1. salūtāre -is, n rešitev, rešilo, rešilno sredstvo, rešilna bilka: VULG., ECCL.
2. salūtāria -ium, n
a) zdravila, leki: pro salutaribus mortifera conscribere CI. (o zdravniku).
b) darila za ozdravitev: TERT.
c) salutaria habere AP. na zdravje piti. – Salutaris v zvezi s kakim subst. kot adj. propr. Collis Salutaris VARR. Blaginjin grič (grič boginje Blaginje, eden izmed štirih vrhov Kvirinala), Porta Salutaris FEST., P. F. Blaginjina vrata (vrata boginje Blaginje ob Kvirinalu; na vrhu je imela Blaginja (Salus) svetišče, od tod ime vrha in vrat), Iuppiter Salutaris (= Ζεὺς Σωτήρ) CI. Jupiter rešitelj; prim.: qui (sc. Iesus) dicitur Latine salutaris (blagonosnik, zveličar) sive salvator (rešitelj) LACT.
Opomba: Superl. maxime salutāris ali saluberrimus.
-
samsk|i (-a, -o) ledig (kratica : led.), einzelstehend, der Junggeselle, der Ledige (ein -r), der Einzelstehende, die Junggesellin, die Ledige, die Einzelstehende, der/die Single
pogoj, da človek ostane samski die Bedingung der Nichtverehelichung
samsko življenje das Junggesellenleben
-
severna širina ženski spol geografija nördliche Breite (kratica : nördl. Br.)
-
Sex., kratica za Sextus.
-
skupni večkratnik moški spol matematika gemeinsames Vielfaches (najmanjši kleinstes, kratica : k.g.V.)
-
Sp., kratica za rimsko ime (nomen) Spurius (gl. spurius).
-
sred|a2 [é] ženski spol (-e …) dan v tednu: der Mittwoch (kratica : Mi)
pepelnična sreda Aschermittwoch
sreda zvečer der Mittwochabend
v sredo am Mittwoch
v sredo zvečer am Mittwochabend
ob sredah mittwochs
ob sredah zvečer Mittwoch abends
-
stot [ó] moški spol (-a …) der Zentner (kratica : Ztr.), metrski: Meterzentner
težek en stot/več stotov zentnerschwer
na stote zentnerweise