Franja

channel² [čǽnl] prehodni glagol
izžlebiti, (iz)kopati kanal; razorati

to channel off raztekati, razhajati se (v razne smeri); sleng voditi, dobavljati po posebni poti

čȅporiti -īm dial. kopati z nogo: knezovi ćute i čepore nogama

ditch² [dič] neprehodni glagol & prehodni glagol
kopati jarek, obdati z jarkom; zaleteti se v jarek; iztiriti
sleng zapustiti, znebiti se koga
sleng prisilno pristati (letalo)

excaldō -āre -ātus (ex in calda) v topli vodi kopati, umiti: Marc.

foncer [fɔ̃se] verbe transitif vstaviti dno (sodu, kadi); navpično kopati; potemniti; verbe intransitif planiti, navaliti, pognati se (sur na); familier zelo hitro iti; postati temnejši

foncer un puits izkopati vodnjak
foncer un pieu zabiti kol
foncer une couleur, ses cheveux potemniti barvo, svoje lase
foncer sur l'ennemi navaliti na sovražnika
il fonce à cent à l'heure vozi, divja 100 km na uro
foncer dans le brouillard iti drzno naprej, ne brigajoč se za ovire in težave

fossick [fɔ́sik] prehodni glagol & neprehodni glagol
pogovorno iskati, stikati; kopati zlato

gruppen kopati/narediti jarek

guéer [gee] verbe transitif prebresti; kopati konja v reki

*houer [we] verbe transitif okopavati, kopati z motiko

jámičati -am jamičiti, jamiti, kopati jamiće za sađenje loze, krompira, kukuruza i sl.

kȍpkati -ām ekspr.
1. pomalem, narahlo kopati, brskati: otklopi poklopac na svojoj lulici i stane prstom kopkati po pepelu; vi biste hteli kopkati po mojoj istoriji
2. vznemirjati, dražiti: kopka me misao, kopka me želja

liquater [likwate] verbe transitif navpik kopati; odtapljati

lopátati -am
1. lopatati, bacati lopatom: lopatati pesek, premog v peč
2. lopatati, kopati lopatom: globoko lopatati

lopátiti -im lopatati, kopati lopatom: lopatiti gredice

loshacken začeti kopati/sekati/tolči itd.; (weghacken) odkopati, odsekati itd. ➞ hacken

mine³ [máin]

1. neprehodni glagol
iskati rudo (for)
zakopati se (žival)

2. prehodni glagol
kopati rudo, izkopati
vojska, navtika minirati
figurativno izpodkopavati

mūniō (stlat. moeniō) -īre -īvī (-iī) -ītum (moene, moenia)

1. (z)graditi, (se)zidati: magna moenis moenia Pl., oppida H. trdna mesta, trdnjave graditi, Albam V.; abs. (se)zidati zidove, (s)kopati okope, narediti (delati) nasipe: undique, quod idoneum ad muniendum putarent, congererent N., milites, qui muniendi gratiā vallum petierant Auct. b. Afr.; subst. mūnientēs -ium, m okopniki, kopači (graditelji) okopov, zidarji: L.

2. occ. pot (stezo, cesto) narediti (delati), utrditi (utrjevati), (z)graditi, utreti (utirati), (iz)krčiti: itinera muniit N., Appius Caecus viam munivit Ci., rupem L. pečino narediti prehodno; abs.: muniendo fessi homines L.; metaf.: haec omnia tibi recusandi viam muniebant Ci., m. sibi viam ad stuprum Ci., munita ad consulatum via Ci., aditum sibi aliis sceleribus ante munivit Ci.

3. utrditi (utrjevati), ograditi (ograjevati), obda(ja)ti z okopi, zagraditi (zagrajevati), vkopa(va)ti, (za)varovati: arcem, palatium N., locum castellis N., castra vallo fossāque C., vallo hiberna C., locum muro C., omnia maceriā muniuntur Plin. iun., turris festa et munita ab (zoper) omni hostium ictu C.; metaf. zavarovati, obvarovati, ohraniti (ohranjati), pokri(va)ti, prekri(va)ti, (za)ščititi, zakloniti (zaklanjati), zasloniti (zaslanjati), braniti: domum praesidiis Ci., se ligneis moenibus N., Alpibus Italiam munierat natura Ci., naturā loci muniebatur oppidum C., munito agmine incedere S., hortum ab (pred) incursu hominum m. Cu., quae (sc. herbescens viriditas) contra avium minorum morsus munitur vallo aristarum Ci., hieme quaternis tunicis et tibialibus muniebatur (med.) Suet. se je odeval, se je oblačil, hunc locum munio Pl. zavarujem se s te strani, m. latus a domesticis hostibus Cu., imperium N., multorum se benevolentiā tueri et munire Ci., m. se contra perfidum Ci., munio me ad haec tempora Ci., muniri adversus fraudes Plin., nullius pudicia contra tuam cupiditatem munita est Ci., suam meretriculis muniendis rem cogere Pl. za oskrbo vlačug. — Od tod adj. pt. pf. mūnītus (stlat. moenītus) 3, adv. komp. mūnītius (Varr.)

1. utrjen: latera munitiora Cu., castella altiora ac munitiora L., et loci naturā et manu munitissima castra C.; subst. n. pl.: per munita exercitum ducere L. po utrjenih (izkrčenih) poteh, munita viaï Lucr. ograja zob (kot gr. ἕρκος ὀδόντων) ustnice.

2. metaf. zavarovan, obvarovan, zaščiten, varen: bonorum praesidio munitus Ci., nihil tam munitum (sc. est) Ci., se munitiorem ad vitam tuendum fore Ci.

Opomba: Sinkop. impf. munibat: Ps.-V. (Moret.), munibant: Ap.; fut. I munibis: Veg.

nager [naže] verbe intransitif plavati; kopati se; (dans v); veslati; familier, figuré v zraku viseti, biti v zadregi, ne razumeti

nager comme un chien de plomb plavati ko kamen
nager le crawl plavati kravl, kravlati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré spretno lavirati med dvema nasprotnima strankama
nager dans son sang biti ves oblit s krvjo
nager en grande eau (figuré) kopati se v denarju
nager dans la prospérité, dans l'opulence biti zelo bogat, plavati v izobilju
nager contre le courant plavati proti toku (tudi figuré)
il sait nager zna plavati, figuré zna si pomagati
nager dans les eaux de quelqu'un (figuré) pridružiti se komu, njegovi stranki
nager comme un poisson plavati ko riba

obrávljati òbrāvljām obdajati z rovom, jarkom, kopati rov, jarek: obravljati oko kuće da bi voda mogla oticati

per-fundō -ere -fūdī -fūsum (per in fundere)

I.

1. čez in čez obli(va)ti, poli(va)ti, omočiti (omakati), namočiti (namakati), (po)škropiti: Plin. idr., pisces olivo H., artūs rore O., aliquem sanguine, cruore T., Lact., perfusa multo natorum sanguine Terra O., aliquem lacrimis p. iustis O. močno objokovati; occ.
a) (o suhih stvareh) čez in čez posuti (posipati), pokri(va)ti: pulvere ac sudore perfusus (zevg.) Cu., canities perfusa pulvere V., papavera somno perfusa V., pedes amictu Mart., tecta auro Sen. ph.
b) barvati: ostro perfusae vestes V., coloribus p. Lucr.

2. med. (o)kopati se, omočiti (makati) se, namočiti (namakati) se: aquā ferventi Ci., Varr., Corn., flumine V., vivo flumine L., nardo H. ali oleo V. (na)maziliti se, perfusus lacrimis O., Cu. ali fletu L. s solzami oblit, v solzah plavajoč, ves v solzah; z gr. acc.: lacrimis perfusa genas V. s solzami oblita po licih.

3. (o rekah) kak kraj oblivati, teči mimo kakega kraja: Plin.

4. metaf.
a) napolniti (napolnjevati), prešiniti (preši njati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, navda(ja)ti: Amm., cubiculum sole perfunditur Plin. iun., cor perfusum frigore leti Lucr., fama perfundit moenia pennis Stat., me horror perfudit Ci., perfundere religione animum posset L., sensus iucunditate quādam perfunditur Ci., mentem amore Cat., perfundi laetitiā Ci. ali gaudio L., perfusus ultimi suplicii metu L.
b) vznemiriti (vznemirjati), (pre)strašiti: nos Ci., litora bello Sil., tempestate belli perfusus pectora Mars Stat.
c) pass. ali refl. površno dotakniti (dotikati) se česa: perseveret … perbibere studia liberalia, non illa, quibus perfundi satis est, sed haec, quibus tingendus est animus Sen. ph., si illā (sc. humanorum divinorumque notitiā) se non perfuderit, sed infecerit Sen. ph. —

II. vsuti (vsipati), vli(va)ti: sextarios musti in vas Col. —

III. storiti (povzročiti), da kaj izteče: ut oculus puero perfunderetur Dig.