Franja

acidità f med. kislost, kisloba, kislina (tudi pren.):
acidità di giudizio ostrost sodbe
acidità di stomaco med. želodčna kislina, zgaga

aciditās -ātis, f (acidus) kislost, kislina: Marc.

aciditáte f kislost; kislina

acido

A) agg.

1. kisel

2. jedek, zajedljiv, zlohoten:
un carattere acido e intollerante zajedljiv in nestrpen značaj

B) m kem. kislina:
acido acetico ocetna kislina
acido carbonico ogljikova kislina
acido cloridrico (muriatico) solna kislina
acido fenico karbolna kislina
acido nitrico dušikova kislina
acido oleico oleinska kislina
acido prussico cianovodikova kislina
acido solforico žveplena kislina
acido urico sečna kislina

acritud ženski spol ostrina, ostrost, kislina

kiselìna ž
1. kislina, kislost: vonjati -om znoja
2. kislina: sumporna, ocatna, dušična, ugljična, mravlja kiselina; želučana, stomačna kiselina; otporan prema -i, -ama

Säure, die, (-, -n) Chemie kislina; (saurer Geschmack) kislost

sour [sáuə]

1. pridevnik (sourly prislov)
kisel, okisan, kiselkast; (o vinu) kisel, ciknjen; oster, jedek, trpek, hud; neugoden; grenak, mučen, težaven; zagrenjen, nezadovoljen, čemeren, slabe volje; neprijeten (vreme); vlažen (zemlja, tla)

sour breath neprijeten duh iz ust
sour dock botanika kislica
sour grapes kislo grozdje (tudi figurativno)
sour milk kislo mleko
a sour old man čemernež, "kislica"
sour-milk cheese skuta

2. samostalnik
kar je kislo, kislina

the sour tisto, kar je kislo; figurativno trdota, grenkoba; ameriško kisla (alkoholna) pijača
the sweet and sour of life sladkosti in grenkosti življenja

3. neprehodni glagol & prehodni glagol
skisati (se), okisati (se)
figurativno mrščiti se; zagreniti (se), biti čemern, slabe volje; spraviti (koga) v slabo voljo

soured by misfortune zagrenjen zaradi (od) nesreče

кислота f kislost; (kem.) kislina

кислота́ -и́ ж., тільки одн., kislína -e ž.

acidity [əsíditi] samostalnik
kislost, trpkost; želodčna kislina

acidus 3, adv. -ē (acēre, prim. ācer)

1. kisel (naspr. dulcis): inula H., sorba V., sapor Plin., acidae venae fontium Vitr. slatine, ac. creta Mart. v kisu namočena, acetum acidissimum Plin.; pl. subst. acida -ōrum, n kislina = kisle jedi (naspr. dulcia): acida ructans stomachus Plin.

2. oster, neugoden za sluh: canticum Petr., sonus acidior Petr.

3. pren.
a) zoprn, nadležen, neprijeten: quod petis, id sane est invisum acidumque duobus H., acidae et amarae nuptiae Ap., non acide feras in animo tuo Vulg. zlovoljno, negat sibi umquam acidius fuisse Petr.
b) oster, strupen, zajedljiv: homo acidae linguae Sen. rh. — Kot nom. propr.: Placidum nomine, quia is acerbus naturā esset, Acidum (dictum) Q.

acor -ōris, m (acēre)

1. kislina = kisel okus, vinski: Col.; mlečni: Col.; testá: Plin.; jedi: Q.; in acorem corrumpi Macr. ali transire Cael. (s)kisati se; pren.: iucundissimum genus vitae nonnullis interdum quasi acoribus condire Plin. iun.

2. kisel duh: ne cella quem foetorem acoremque redoleat Col.

acquafōrte f (pl. acqueforti)

1. kem. dušična kislina

2. umet. jedkanica

ācrimōnia -ae, f (ācer)

1. ostrina, oster okus, oster duh: Ca., Col., Plin., Arn.; occ.
a) želodčna kislina: Plin.
b) huda, ostra izparina: Cael.

2. pren.:
a) ostrina, bistrost: cernendi Aug.
b) duševna bistrina, ostroumnost: Acc. et Naev. ap. Non.
c) ostrost, strogost, osornost, rodost: nimium acrimoniae habere Corn.
č) krepkovoljnost: Glabrionis patris vis et acrimonia Ci.; vis et acrimonia causae Ci. krepost, gravitatis et acrimoniae plurimum habere Corn.
d) živahnost razpravljanja (naspr. sermo mirno opisovanje ali razlaganje): Corn.

Ameisensäure, die, mravljinčja kislina

Apfelsäure, die, Chemie jabolčna kislina

aqua-regia [ækwərí:džiə] samostalnik
solitrna kislina

Ascorbinsäure, die, Chemie askorbinska kislina

Barbitursäure, die, Chemie barbiturna kislina