Franja

trammel [træml]

1. samostalnik
(= trammel net) vlečna mreža; spona, napenjalni jermen (pri konju); kavelj za kotel nad ognjiščem
množina okovi, spone, verige; zapreke, ovire; cokla
tehnično šestilo za načrtanje elipse

trammel of etiquette spone (okovi) etikete

2. prehodni glagol
ovirati, zavirati; preprečiti; dati spono (konju); zvezati, ujeti (tudi figurativno)

trammel(l)ed by prejudices ujet v predsodke

ùkoričiti -īm, ukòričiti -īm zvezati, vezati: ukoričiti knjigu

unir zediniti, združiti, zvezati, spojiti, sestaviti; (z)mešati; zautoriti

unir entre sí skupaj zvezati
unirse združiti se, zvezati se; zaceliti se
unirse a alg. pridružiti se komu
unirse en mantrimonio poročiti se

unire

A) v. tr. (pres. unisco)

1. spojiti, spajati

2. ekst. združiti, združevati:
un romanzo che unisce il fantastico al reale roman, ki združuje domišljijsko in stvarno
unire l'utile al dilettevole združevati koristno s prijetnim

3. ekst. družiti, združevati; vezati, povezovati:
unire in matrimonio poročiti

4. zvezati (s cesto, telefonom)

B) ➞ unirsi v. rifl. (pres. ci uniamo)

1. zvezati se:
unirsi in matrimonio poročiti se

2. združiti, združevati se (tudi ekst.):
proletari di tutto il mondo, unitevi! proletarci vseh dežel, združite se!

3. (armonizzarsi) biti skladen

C) ➞ unirsi v. rifl. (pres. mi unisco)

1. pridružiti se

2. ekst. biti združen:
in lei la bellezza si unisce all'intelligenza v njej sta združeni lepota in inteligenca

upètljati -ām (se)
1. zvezati, zaplesti: upetljali smo žicom osovinu dvokolice
2. zaplesti (se): treba veliko znanje igrača da može kolo da zaplete, da zakiti, da zapetlja; Rusija se zapetljala u rat na Dalekom Istoku
3. vmešati (se): ako se tu još tko upatlja, nesreća će biti potpuna

verbinden^* povezati/povezovati (sich se); figurativ družiti, združevati; vezati (sich se); Telefon: zvezati; ich verbinde vežem; die Augen usw.: zavezati; Medizin obvezati; durch Lötung, mit Leim, Schrauben: spojiti; Chemie sich verbinden spajati se; Sport zvezati; (falsch binden) ein Buch: narobe vezati; falsch verbunden napačna zveza

verkuppeln Wagen: zvezati, spojiti; Menschen: (zvodniško) spravljati skupaj

vinciō -īre, vinxī, vinctum (razširjen iz kor. *u̯ei- v glag. viēre; prim. skr. viśam zanka, spona, vrv, vi-vyákti obsega, oklepa, lat. vinc(u)lum, vicia)

1. zvezati (zvezovati), zavezati (zavezovati), povezati (povezovati), spe(nja)ti, ovi(ja)ti: Pr., Tib., Col., Q. idr., aliquem catenis vincire Pl., L., O., Vell., catenā vinctus S., catenis vinctus C., aureis conpedibus Dareum vinciunt Cu., Dareus … aureis compedibus catenisque … vincitur Iust., aliquem nervo aut compedibus vincire Gell., cum apparitor verecundia maiestatis Postumi laxe vinciret L., manus post tergum L. ali post terga V., pedes fasciis Ci., alte suras vincire cothurno V. povezovati, anule, formosae vincture digitum puellae O. ki boš oklepal, virgo vincto pectore Ter. prežetih prsi, tempora floribus vincire H., verbenā tempora (gr. acc.) vincti V., colla … boum vinctorum cornua (gr. acc.) vittis O., vincitur vitibus ulmus O.

2. occ. koga zvezati = dati (dajati) v spone, dati (dajati) v okove, vkleniti (vklepati), vkovati, okovati, nadeti komu verige, starejše spotati koga (naspr. resolvere): aliquem adservare vinctum Pl., Ter., Plin. iun., facinus est vincire civem Romanum Ci., vinctos (ujetnike) solvere Ci., vinctus traditur S., liberi parentes alant aut vinciantur Q., corpus vinctum (naspr. liberum) Sen. ph., ut me vinciret T.; pesn. pren.: vi Veneris vinctus Pl., somno vincti L. v sponah spanja = trdo speči, somno vincta iacebas O., mentem multo vincire Lyaeo (= vino) Pr., me retinent vinctum vincla puellae Pr., freta glacie vincta O. v led vkovano morje.

3. metaf.
a) koga vezati, obvezati (obvezovati), zavezati (zavezovati), naložiti (nalagati) komu dolžnost, zadolžiti (zadolževati) koga: Iovis nomine vincta testimoniorum fides Ci., esse tuam vinctam numine teste fidem O., vincire animum alienis donis, spadonis animum stupro, aliquem pacto matrimonio (ali po drugih matrimonii) T.
b) utrditi (utrjati, utrjevati), (za)varovati, zaščititi: loca praesidiis Ci. ep., ubi non certo vincitur foedere lectus Pr.
c) s čarovno močjo zavezati (zavezovati), (za)čarati, (o)bajati, očarati: hostiles linguas inimicaque vinximus ora O.
d) omejiti (omejevati), utesniti (utesnjevati), ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati): lege vincta Thalia O., omnia, quae dilapsa fluxerunt; severis legibus vincienda sunt Ci., si turpissime se illa pars animi geret, vinciatur Ci., hanc belluam vinctam auspiciis solvit subito consul Ci., vitis (= vino) vinctura linguam (sc. ebrietate) V. ki bo oviralo.
e) kot ret.t.t. (o nevezanem in vezanem govoru) (z)vezati, stisniti (stiskati) v kaj: verba, sententias Ci., membra orationis sunt numeris vincienda Ci., alterum poëma est nimis vinctum Ci., prosa, oratio vincta Q. umerjen.

vincolare v. tr. (pres. vincolo)

1. zvezati

2. ekst. vezati, vinkulirati (vlogo)

3. pren. obvezati

vincular vinkulirati; spraviti v ozko zvezo, zvezati (a z)

vinculō -āre (—) -ātus (vinculum) (z)vezati, zvezati (zvezovati), zavezati (zavezovati), vkleniti (vklepati): in servum venditus et in reum vinculatus Aug., multa animalia redimiculis gaudent et phalerari sibi magis quam vinculari videntur Ambr., lumbrici plurimi amplexu mutuo vinculati Cael.

zakorlátiti -kòrlātīm zvezati: zakorlatiti pse, gl. tudi korlat

zàputiti -īm zvezati

zavézati zàvēžēm
I.
1. zavezati: zavezati vreću
2. privezati: zavezati pseto
3. zvezati: zavezati ruke, snop
4. prihraniti, privarčevati: i on zaveza koju krajcaru
5. umolkniti: zavezati u govoru; zavezao pa ni riječi više; zaveži molči!; zavezati jezik, usta
6. končati: zavezao je time što je posljednje rekao
II. zavezati se
1. zvezati se
2. zavezati se: zavezao mu se jezik

zavŕsti zavŕzēm
I. zavezati, zvezati
II. zavrsti se zaplesti se, zamotati se

zgèrgetiti -īm dial. zvezati

zurückbinden^* die Haare: zvezati

zusammenbinden^* zvezati, povezati, povezovati

zusammenknüpfen zvezati

вязать vezati; zvez(ov)ati; plesti;
танин вяжет tanin vleče usta skupaj;