Franja

stolnica samostalnik
(cerkvena stavba) ▸ székesegyházLjubljanska stolnica je nabito polna, ljudje stojijo še zunaj. ▸ A ljubljanai székesegyház zsúfolásig megtelt, még kint is állnak az emberek.
Nova cerkev naj bi bila večja kot stara, a še vedno majhna za stolnico. ▸ Az új templom a tervek szerint nagyobb lesz a réginél, de székesegyháznak még mindig kicsi.
Sopomenke: katedrala

tañido moški spol ton, zvok

tañido de campanas zvonjenje
tañido a muerto mrtvaški zvon, navček

tenor [ténə]

1. samostalnik
vsebina, smisel, pomen, ténor (listine, uredbe); smer, tok, tek
pravno resnična, prava namera
glasba vodilna melodija večglasne skladbe
figurativno vodilni ton ali misel
ekonomija trajanje menice
glasba tenor voice
tenór, tenorist; viola, brač

tenor bell največji in (po tonu) najnižji zvon (pri angleškem pritrkavanju)
tenor octave glasba mala oktava

2.
peti tenor

tesniln|i (-a, -o) Dichtungs-, Dicht- (obroč der Dichtungsring, zvon die Dichtungsglocke, letev die Dichtleiste, masa die Dichtungsmasse, polst der Dichtungsfilz)

tetto m

1. streha, krov:
tetto a due, a quattro spioventi dvokapna, štirikapna streha
tetto a capanna, a cupola, piana, a padiglione šotorasta, kupolna, ravna streha, streha na zatrep
stanze a tetto mansardne sobe
aver messo il tetto ne rasti več
predicare sui tetti pren. javno razglasiti, na veliki zvon obesiti

2. ekst. streha, hiša, dom:
il tetto natio rojstna hiša
non avere né pane né tetto tolči revščino
restare senza tetto ostati brez strehe nad glavo

3. ekst. streha; najvišji del:
il tetto dell'automobile streha avtomobila
il tetto del mondo streha sveta, najvišja gora

4. pren. plafon

5. alpin. skalnata polica:
il tetto del giro pren. šport najvišja točka kolesarske dirke

6. mont. krovnina

toit [twa] masculin streha; hiša, dom, stanovanje

toit piat, en terrasse ravna, terasasta streha
toit d'ardoises, de bardeaux, de chaume, en tôles, de tuiles, en verre skrilnata, skodlasta, slamnata, iz valovite pločevine, opečna, steklena streha
toit à cochons svinjak
toit ouvrant (automobilisme) premikalna, smična streha
crier, publier quelque chose sur les toits razkričati kaj, obesiti kaj na veliki zvon
étre sans toit biti brez strehe
habiter sous les toits stanovati v podstrešni sobi, v mansardi, pod streho

toque moški spol dotik, potipanje, pogladitev, (lahen) udarec, sunek; bitje (ure); zvonjenje; preskus dragih kamnov; preskusni kamen, zlatarska oslica; preskušnja; svarilo

toque del alba jutranje zvonjenje
toque de ánimas mrtvaški zvon; večerno zvonjenje
toque de atención svarilo
toque de diana (voj) budnica
toque de muertos (ali a muerto) zvonenje mrliču
toque a rebato zvonjenje ob hudi uri
el último toque (fig) (zadnje) izpiljenje
dar un toque (a) (fig) vleči kaj iz koga, poizvedovati
dar en el toque zadeti žebljico na glavico
darse unos toques (fig) urediti se, toaleto opraviti

tromba f

1. glasba trobenta, tromba:
tromba a cilindri trobenta z ventili
tromba cromatica kromatična trobenta
tromba marina vodna tromba
le trombe del giudizio biblijsko trobente poslednje sodbe
dar fiato alle trombe pren. razglasiti, razglašati z velikim pompom, udariti na veliki zvon
partire in tromba pren. pog. zagnati se, odločno se lotiti česa
suonare la tromba igrati trobento; pren. slovesno kaj razglasiti

2. pren. trobentač; voj. žarg. trobentač

3. pren. knjižno glasnik novih načel, novih ideologij; pren. slabš. klepetulja; opravljivec, opravljivka; pren. žarg. ovaduh

4. fiz., tehn.
tromba aspirante, premente sesalna, tlačna črpalka
tromba elettrica avto hupa, troblja
grammofono a tromba gramofon s trobljo (z lijakastim zvočnikom)

5.
tromba d'aria navt. zračnik
tromba della canna da pesca rib. členek ribiške palice
tromba dello stivale golenica škornja
tromba da vino natega za pretakanje vina

6. gradb.
tromba delle scale stopniščno okno

7. zool. sesalo; pog. (slonov) trobec

8. meteor.
tromba marina, terrestre peščena, morska tromba

9. anat.
tromba d'Eustachio Evstahijeva cev, ušesna troblja
tromba uterina jajcevod

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se

ulíti (ulíjem) | ulívati (-am)

A) perf., imperf. metal. gettare, colare, fondere:
uliti zvon fondere una campana
uliti v palice svergare

B) ulíti se (ulíjem se) | ulívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. sgorgare, scaturire; erompere:
iz rane se je ulila kri il sangue sgorgò dalla ferita

2. (tudi impers.) piovere, diluviare, scrosciare:
ulilo se je kot iz škafa piovve a dirotto
nenadoma se ulije ploha un acquazzone si riversò dal cielo improvvisamente

3. pren. (množično se premakniti) riversarsi:
množica se je ulila na cesto la moltitudine si riversò sulla strada

večéren evening(-)

večérni hlad cool of the evening
večérni list, časopis evening paper
večérna molitev religija evening prayer
večérno nebo evening sky
večérna obleka evening dress, evening clothes pl
večérni pouk evening classes pl
večérna predstava evening performance
večérno sonce setting sun
večérna šola night school
večérni vetrič evening breeze, west wind
večérna zarja sunset glow, the light of the setting sun
večérni zrak night air
večérna zvezda evening star, Hesperus
večérni zvon evening bell, angelus

velik|i [é] (-a, -o)

1. der/die/das große
veliki kazalec der große Zeiger, der Minutenzeiger
veliki odmor die große Pause
figurativno velika luža za Atlantik: der große Teich
obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen

2. Groß- (aparat das Großgerät, alarm der Großalarm, format das Großformat, inkvizitor der Großinquisitor, kmet der Großbauer, knez der Großfürst, krog der Großkreis, obrat der Großbetrieb, producent der Großerzeuger, skakalnica die Großschanze, divjad das Großwild, družina die Großfamilie, država der Großstaat, industrija die Großindustrie, kabina die Großraumkabine, kuhinja die Großküche, manifestacija die Großkundgebung, površina die Großfläche); Hoch- (užitek der [Hochgenuß] Hochgenuss, oltar der Hochaltar, razteg der Hochverzug)

vesper [véspə]

1. samostalnik
poetično večer
(često množina), religija večernice

Vesper astronomija, poetično (zvezda) Večernica

2. pridevnik
večeren

vesper bell večerni zvon (zvonjenje)
Sicilian Vespers zgodovina sicilijanske večernice

zaglušíti to deaden; to muffle, to damp

zaglušíti zvon, vesla to muffle a bell, one's oars

zaníhati faire vibrer, ébranler, donner le branle, donner l'impulsion à

zvon zaniha la cloche se met en branle

zapéti (-pôjem) perf.

1. cantare:
zapeti od veselja cantare dalla gioia
zapeti podoknico cantare, fare una serenata

2. intonare

3. pren. cantare, poetare:
potujoči pevec je tedaj zapel o junaških delih vitezov in nebeških očeh grajskih gospodičen il trovatore allora toccò le corde per cantare le eroiche imprese dei cavalieri e gli occhi celestiali delle giovani castellane

4. pren. dire:
knjiž. pošteno jih zapeti komu strigliare ben bene qcn.

5. cantare (di animali); suonare:
petelin je dvakrat zapel il gallo cantò due volte
rog, struna, zvon zapoje suona il corno, la corda, la campana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zapel (zabrnel)
je motor il motore ronzò
zapele so kose, zapela je sekira le falci sfrusciarono (alla falciatura), (nel bosco) le scuri risuonarono
pren. srce mu je zapelo il cuore gli balzò dalla gioia
zločinec je končno zapel il criminale si decise a cantare, a confessare
pren. zapeti komu hvalo cantare, tessere le lodi di qcn.
rel. zapeti novo mašo dire la prima messa, essere consacrato sacerdote

zazvoníti to ring

zvon je zazvonil the bell rang

zvónček (-čka) m

1. dem. od zvon campanello:
električni zvonček campanello elettrico

2. bot. bucaneve (Galanthus nivalis):
bot. alpski zvonček soldanella (Soldanella alpina)
poletni zvonček campanellina estiva (Leucojum aestivum)
pomladanski veliki zvonček campanellina primaverile (Leucojum vernum)

3. muz. (zvončki) campane tubolari

καλέω [Et. qalā, lat. calo, are, clamor, clarus, classis, nem. Hall, hell (stvn. hell = laut), strslov. klakolъ, rus. kólokolъ, zvon. – Obl. fut. καλῶ, καλέσω, aor. ἐκάλεσα, pf. κέκληκα, pass. pf. κέκλημαι, opt. 2 sg. κεκλῇο, aor. ἐκλήθην, fut. κληθήσομαι, fut. 3 κεκλήσομαι; med. fut. καλοῦμαι, aor. ἐκαλεσάμην; ep. pr. inf. καλήμεναι, pt. καλεῦντες, impf. iter. act. καλέεσκον, med. καλέσκετο; fut. καλέω, aor. (ἐ) κάλεσσα, plpf. 3 pl. κεκλήατο; ion. pf. pass. 3 pl. κεκλέαται]. I. act. 1. kličem, pokličem po imenu, zovem, imenujem τινά ὄνομά τι, z dvojn. acc; pass. zovem se, imenujem se, prištevam se med, smatrajo me za, veljam za, ὁ καλούμενος takozvani. 2. pozivljem, pokličem, vabim na obed ἐπὶ δεῖπνον, pred sodišče, tožim, βουλήν sklicujem, θεόν prosim, kličem za pričo; opominjam, svarim; pass. določen, namenjen sem πόσις. II. med. 1. kličem k sebi, dam poklicati (k skupščini) ἀγορήνδε. 2. želim komu kaj ἀράς τινι.

вечевой skupščinski;
в. колокол zvon, ki je vabil na skupščino