Franja

per-nōtus 3 (per in nōtus) zelo znan: Marathon magnarum multarumque virtutium testis iam inde a Theseo, Persicā maxime clade pernotus Mel., intererat epulis Dioxippus Atheniensis, pugil nobilis et ob eximiam virtutem virium iam et regi pernotus et gratus Cu.

per-spiciō -ere -spēxī -spectum (per in speciō -ere)

I. intr. skozi videti: quo … ne perspici quidem posset C. —

II. trans.

1. razločno videti: Plin., ut prae densitate arborum perspici caelum vix posset L.

2. pregled(ov)ati, ogled(ov)ati (si): Pl., viam, villam Ci., loci naturam C., in castra venit operis perspiciendi causā C., perspecto urbis situ C., epistulas Ci. ep. prebrati; metaf. preisk(ov)ati, preudariti (preudarjati): accuratius naturam animalium Cu., perspice rem et pertenta Ci., perspicite etiam atque etiam Ci.

3. sprevide(va)ti, doje(ma)ti, prepozna(va)ti, zazna(va)ti, spozna(va)ti: alicuius fidem Ci., aequitate condicionum perspectā C., cum se ipse perspexerit Ci.; z ACI: Pl., sic perspicio rem publicam funditus interituram fuisse Ci.; v pass. z NCI: Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: C., perspicies, quanti te faciam Ci. — Od tod adj. pt. pf. perspectus 3 (pre)poznan, dobro znan, preizkušen (preskušen): Amm., cura, fides Ci., ex rebus penitus perspectis planeque cognitis Ci., benevolentia mihi perspectissima Ci. ep., erit ei perspectum nihil ambigi posse Ci.; adv. perspectē: ut docte et perspecte sapit! Pl.

per-vagor -ārī -ātus sum (per in vagārī)

1.
a) intr. (vedno) klatiti se, potikati se, potepati se, potovati: omnibus in locis C., hic praedonum naviculae pervagatae sunt Ci., in omnes partes C. jezditi, jezdariti.
b) trans. obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), iti skozi: errabundi domos suos p. L., bello prope orbem terrarum p. L.

2. metaf.
a) intr. razširiti (razširjati) se, razvedeti se: de quo pervagatum est usque ad ultimas terras Ci., ne is honos nimium pervagetur Ci.
b) trans. obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, navda(ja)ti, prešiniti (prešinjati): dolor omnia membra pervagabatur Plin. iun., cupiditates omnium mentes pervagantur Ci. — Od tod adj. pt. pf. pervagātus 3

1. zelo razširjen, na daleč znan, splošno znan: gloria est pervagata fama meritorum Ci., pervagatissimus versus Ci.; subst. pl. n: ista communia et pervagata Ci. tista ustaljena in splošno znana pravila.

2. splošen: pars autem est pervagatior Ci. — Act. soobl. pervagō -āre (metaf.): ut primos quosque locos … celeriter animo pervagemus Corn.

per-vulgō (stlat. per-volgō) -āre -āvī -ātum

1. razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), oklic(ev)ati: edictum totā provinciā C., tabulas Ci., Hirtium Ci. izdati.

2. na razpolago da(ja)ti: operam suam p. et communicare Ci.; occ. p. se (o vlačugah, prostitutkah) nastaviti (nastavljati) se, proda(ja)ti se (svoje telo): Ci.

3. kak kraj obisk(ov)ati, kje pohajati, iti (hoditi) skozi kaj, prehoditi (prehajati), pogosto prepotovati: quo solis pervulgant lumina caelum Lucr., litus pervolgans furor Pac. fr. — Od tod adj. pt. pf. pervulgātus 3, adv. -ē

1. zelo znan, splošno znan, zelo razširjen, slovit, razvpit, proslul: nomina H., ista maledicta pervulgata in omnes Ci.

2. (zelo) navaden, preprost, kot adv. = po (v) splošni rabi, po splošnem običaju, (po) prostaško, v navadnem (običajnem) pomenu: consolatio Ci., pervulgatissima verborum dignitas Corn., aliquid de rebus pervulgatioribus fingendum esse Ap., quod videtur novius pervulgatiusque esse Gell., pervulgate magis quam inscite locutus est Gell., „candenti“ dixit pervulgate et improprie pro ferventi favillā Gell.

polizeibekannt policiji znan; že kaznovan

pȍlupoznāt -a -o na pol znan, poznan

populär popularen; (volkstümlich) ljudski, splošno znan; Schrift: poljudno znanstven

prae-clārus 3 (prae in clārus)

1. zelo svetel, presvetel, zelo bleščeč, zelo jasen, prejasen: lux, sol Lucr., iaspis Iuv.; occ. (pre)lep, (pre)krasen: arma Cu., facies S., vultus Lucr., res H. lepo imetje, situs (sc. urbis) ex omni aditu praeclarus ad adspectum Ci., cum tam praeclaram urbem cepisset, hanc pulchritudinem delere noluit Ci.; subst.
a) praeclāra -ōrum, n dragocenosti, dragotine, dragotinje: is quem iste et audierat multa se cum praeclara habere et suspicabatur Ci.
b) praeclārum -ī, n (sc. dictum) krasen izrek: praeclarum igitur illud Platonis Ci.

2. metaf.
a) imeniten, znamenit: et ea quae eximia plerisque et praeclara videntur parva ducere Ci., praeclarum dicendi genus Ci.
b) zelo znan, (pre)slaven, sloveč: pugna Ci., patientia famis Ci., stirps deorum V.; occ. razvpit, zloglasen, razslut, slaboglasen: qui nunc sceleribus suis ferox atque praeclarus est S.; iron.: praeclarum nescio quid adepti sunt Ci.
c) sijajen, izboren, izvrsten, odličen, zelo dober: Plin. idr., indoles Ci., praeclarissimum facinus N., praeclarum hoc quoque Thrasybuli N. slavno dejanje, slavni podvig; z abl.: gens bello praeclara V.; z in z abl.: multi in philosophiā praeclari Ci.; z gen.: eloquentiae praeclarus T. sloveč v govorništvu = sloveč govornik; praeclarum est z ACI zelo častno je: Ci. ep. — Adv. praeclārē

1. prav (zelo) jasno, (zelo) razločno: agere, explicare, intellegere Ci.

2. sijajno, krasno, izbrano, izborno, izvrstno, odlično: gerere negotium, meminisse, dicere Ci., pugna in tabulis picta praeclare Ci., facere Ci. =
a) dobro storiti (delati) komu, pomagati: Plin.
b) kaj izvrstnega storiti (napraviti): simulacrum praeclare factum ex marmore Ci., p. facta N. preslavna dela, se nihil nisi praeclarissime fecisse Ci. le preslavna dela.

prae-nūncupātus 3 (*prae-nūncupāre) prej imenovan, prej znan: Emmanuel prophetico ore Prud.

proverbial [prəvə́:biəl] pridevnik (proverbially prislov)
pregovoren, obče znan, rekoven

proverbiale agg.

1. pregovoren, proverbialen

2. pren. splošno znan

public¹ [pʌ́blik] pridevnik (publicly prislov)
javen, občen; povsod znan, vsem poznan; državen, ljudski, naroden

public administration javna uprava
public affairs javne zadeve
public appointment državna siužba
public address system sistem razglasnih naprav (zvočnikov)
public bidding (ali sale) javna dražba
public bath javno kopališče
public charge prejemnik oskrbovalnine
at public charge na državne stroške
public convenience javno stranišče
ekonomija public corporation ljudska zadruga
public debt državni dolg
public dinner banket
ameriško, pravno public defender branilec po dolžnosti (za reveže)
public enemy sovražnik ljudstva, kriminalec
to be in the public eye biti v središču javnega življenja
public economy politična ekonomija
public figure prominentna osebnost
ekonomija public funds državni vrednostni papirji; britanska angleščina utemeljen državni dolg
public good spložna blaginja
public health service javna zdravstvena služha
public house krčma, gostilna, točilnica
John Public dnevni tisk
public kitchen javna kuhinja za brezposelne
public law javno pravo, mednarodno pravo
public library javna knjižnica
public man javni delavec
to make public objaviti, razglasiti
public notice javen razglas
public opinion javno mnenje
public opinion poll predvolilna anketa
public order javni red
ekonomija public ownership skupna last
pravno public prosecutor državni tožilec
public relations stik z javnostjo
public revenue državni dohodki
public school britanska angleščina zasebna šola z internatom; ameriško občinska šola
public servant državni uradnik
public service državna (javna) služba; komunalna služba
public spirit patriotizem
public utility komunalna usluga; množina, ekonomija akcije javnih služb
public works javna dela

public, publique [püblik] adjectif javen, obči; državen; splošno znan, očiten; masculin javnost; občinstvo, publika, gledalci, poslušalci, bralci

en public v javnosti
public masculin choisi izbrano občinstvo
affaires féminin pluriel publiques državni posli, državne zadeve
autorité féminin publique državna, javna oblast
avis masculin au public javen razglas; objava
bal masculin public ljudski ples
bien masculin public splošna blaginja
charges féminin pluriel publiques javna bremena
chose féminin publique država; vlada; javni interesi
cours masculin publics javna predavanja, za katera se ne zahteva vpis (na univerzi)
dette féminin publique državni dolg
droit masculin public državno pravo
école féminin publique ljudska osnovna šola
emprunt masculin public državno posojilo
ennemi masculin public n^o 1 sovražnik ljudstva št. 1
établissement masculin public javna ustanova
function féminin, charge féminin publique javna, državna služba
fonds masculin pluriel publics državni denar, papirji
intérêt masculin public javni interes
jardin masculin public javni nasad, park
maison féminin publique javna hiša, bordel
monument masculin public javni spomenik
opinion féminin publique javno mnenje
ordre masculin public javni red
partie féminin publique državni tožilec, pravdnik
passage masculin public javen prehod
personne féminin publique uradna oseba
pouvoirs masculin pluriel publics oblast, oblasti
réunion féminin publique javno zborovanje
revenus masculin pluriel publics državni dohodki
séance féminin publique javna seja
trésor masculin public državna blagajna
vie féminin publique javno življenje (visokega državnega, upravnega uradnika)
voix féminin, clameur féminin publique, cri masculin public ljudski glas
ouvert au public odprt, dostopen javnosti
parler en public javno, na javnem mestu govoriti
rendre public razglasiti, objaviti, naznaniti javnosti, seznaniti javnost z
il est de notoriété publique que ... splošno je znano, da ...

risaputo agg. splošno znan

scontato agg.

1. predviden, vnaprej znan

2. trgov. s popustom, znižan:
prezzi scontati cene s popustom, znižane cene

stadtbekannt splošno znan, po vsem mestu znan

stōrico

A) agg. (m pl. -ci)

1. zgodovinski, historičen:
avanguardia storica umet., lit. zgodovinska avantgarda
grammatica storica jezik historična slovnica
materialismo storico filoz. zgodovinski materializem

2. zgodovinski; resničen:
fatto, personaggio storico zgodovinski dogodek, zgodovinska oseba
romanzo storico lit. zgodovinski roman

3. ekst. zgodovinski, znamenit:
una giornata storica zgodovinski dan

4. pog. splošno znan, nedvomen

B) m (pl. -ci) zgodovinar, historik

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

trascender [-ie-] prekoračiti, presegati (meje, mero); uganiti, iztuhtati; znan (razvpit) postati; razširiti se; prodreti

triviālis -e (trivium)

1. trojen, troj: germanitas Arn.

2. splošno dostopen, splošno znan, splošen, navaden, vsakdanji, preprost, prostaški, pouličen, triviálen: scientia Q., verba, ludii ex circo Suet., carmen Iuv.; adv. triviāliter navadno, v navadnem (vsakdanjem) življenju, preprosto, vsakdanje, triviálno: Don., trivialiter et populariter instituti infantes Arn.