Franja

sistem³ [é] moški spol (-a …) (družbena ureditev)

1. politični: das System (fašistični faschistisches, parlamentarni parlamentarisches), Regierungssystem (parlamentarni parlamentarisches), -system (dvodomni Zweikammersystem, dvostrankarski Zweiparteiensystem, enodomni Einkammersystem, enostrankarski Einparteiensystem, ustavni Verfassungssystem, večinski Mehrheitssystem, volilni Wahlsystem)

2.
družbeni sistem das gesellschaftliche System, Gesellschaftssystem, die Gesellschaftsordnung
zgodovina fevdalni sistem Feudalsystem
sistem svetov Rätesystem

3. gospodarski: das -system (denarni Währungssystem, devizni Devisensystem, gospodarski Wirtschaftssystem)

4. ureditev: das -system (informacijski Informationssystem, pravni Rechtssystem, šolski Schulsystem, vzgojno-izobraževalni Erziehungssystem)
|
ki ohranja sistem systemerhaltend
ki spreminja sistem systemverändernd
specifičen za sistem systemspezifisch
kritika sistema die Systemkritik
kritik sistema der Systemkritiker
prisila sistema der Systemzwang
ostajajoč znotraj sistema systemimmanent
sprememba sistema die Systemveränderung
konformen s sistemom systemkonform
sistemu sovražen systemfeindlich
lasten sistemu systemeigen
tuj sistemu systemfremd
analiza sistemov die Systemanalyse

sistemnoimanent|en [é,é] (-na, -no) (ostajajoč znotraj sistema) systemimmanent

streljáj (shooting) range

znotraj streljája within range
zunaj streljája out of range

turrīcula -ae, f (demin. turris)

1. stolpič, oblegovalna naprava: exibat autem in altum et supra medium tectum fastigium non minus cubita duo, et supra extollebatur turricula III tabulatorum Vitr., supra caput eorum, qui continebant arietem, conlocatum erat pluteum turriculae similitudine ornatum Vitr.

2. metaf. stolpič, votel, lesen, znotraj z gredicami opremljen stolpič ob igralni deski (imenovan tudi pyrgus, gr. πύργος), skozi katerega so metali v kockalniku (fritillus posodica za metanje kock, kockalnik, vrtelka) stresane kocke, ki so po omenjenih gredicah padale na igralno desko: Mart.

3. stolpič kot golobnjak: Pall.

usmerjanj|e [é] srednji spol (-a …) die Lenkung (poklicno Berufslenkung, jezikovne rabe Sprachlenkung, potrošnje Konsumlenkung); radijsko: die Peilung (nastavek za usmerjanje der Peilaufsatz); tehnika, pomorstvo das Richten (svetilnik za usmerjanje ladje das Richtfeuer), das Ausrichten, die Ausrichtung; die Steuerung (od znotraj Innensteuerung)

vídeti (-im)

A) imperf., perf.

1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista

wall¹ [wɔ:l]

1. samostalnik
stena, zid (tudi figurativno)
(trdnjavsko) obzidje
množina, vojska utrdbe, nasip, okop; ločilna stena, pregraja, bariera; del pločnika ob zidu

within the walls znotraj zidov, v notranjosti mesta, figurativno znotraj (nekega področja)
within four walls figurativno strogo zaupno
with one's back to the wall figurativno v težavnem položaju, v škripcih
walls have ears stene (zidovi) imajo ušesa
to be up against a brick wall figurativno ne moči (iti) naprej
to give s.o. the wall odstopiti komu prostor, da lahko gre ob zidu (kot počastitev), figurativno pustiti komu prednost
to go to the wall figurativno biti pritisnjen ob zid, biti premagan, podleči, propasti; pasti pod stečaj
to meet a dead wall figurativno ne naleteti na razumevanje
to paint the devil on the wall figurativno slikati vraga na zid
to run one's head against a wall figurativno hoteti z glavo skoz zid, skušati napraviti nekaj nemogočega
to see through brick wall figurativno biti zelo bister
to send s.o. to the wall pritisniti koga ob zid, pognati koga v škripce
to take the wall of s.o. ne odstopiti komu mesta ob zidu; imeti prednost pred kom

2. pridevnik
stenski; zidni

wall clock stenska ura
wall crane tehnično konzolno dvigalo
wall creeper skalni plezavček (ptič)
wall fruit agronomija špalirsko sadje
wall game šport vrsta nogometa (v Etonu)
wall knot vozel na koncu vrvi
wall lizard zoologija sivi kuščar
wall map stenski zemljevid
wall newspaper stenski časopis, stenčas
wall painting stensko slikarstvo, slika na zidu, freska
Wall Street (W.S.) ameriško finančna četrt v New Yorku; figurativno moč ameriškega kapitala (denarja, financ)
wall tower stolp v obzidju
wall tree agronomija špalirno drevo
wall walk pokrit hodnik na grajskem, mestnem zidu za obrambo

within³ [wiðín] samostalnik
notranja stran, notranjščina, notranjost

from within od znotraj

without² [wiðáut] prislov
zastarelo od zunaj, z zunanje strani; zunaj, zunaj hiše; brez

we must take this or go without moramo vzeti to ali iti brez
white within and without bel znotraj in zunaj

zunaj¹ außen, draußen; auswärts
zunaj in znotraj innen und außen
na zunaj äußerlich
od zunaj von außen, von außen her
prihajajoč od zunaj außenbürtig
voden od zunaj außengesteuert
Außen- (stranišče die Außentoilette)

zúnaj without, outside; out; (na prostem) in the open, outdoors, out-of-doors

zúnaj mesta outside the town
na zúnaj miren outwardly calm
to je zúnaj njihove interesne sfere it is outside their sphere of interest
zúnaj dosega out of reach
zúnaj hiše out of the house
zúnaj sezone out of season
zúnaj ali znotraj Združenih narodov outside or within the United Nations
priti od zúnaj to come from outside (ali from without)

εἴσω, ἔσω adv. 1. noter v; comp. ion. ἐσωτέρω z gen. in acc. 2. notri, znotraj v, z gen. εἴσω τῶν ὀρέων to-, onostran.

ἔνδοθεν adv. (ἔνδον) 1. notri, znotraj λαβών, τἄνδοθεν notranjščina. – adv. znotraj. 2. od znotraj vun, iz hiše, iz mesta, iz srca, οὔτ' ἔνδοθεν οὔτε θύραθεν niti sam, niti s pomočjo drugega = na noben način.

ἔνδοθι adv. ep. notri, znotraj (v prsih).

ἔνδον adv. [Et. ἐν + dom, prim. δόμος] 1. znotraj, notri v srcu φρένες, doma, v hiši, v mestu, οἱ ἔνδον domača družina; τὰ ἔνδον hišno gospodarstvo, domače (rodbinske) razmere. 2. v, med z gen., Διὸς ἔνδον v Zevsovi hiši γῆς ἔνδον notri v zemlji, ἐνδοτέρω bolj notri.

ἐντός [Et. lat. intus] 1. adv. notri, znotraj, v sredi, ἐέργω oklepam, zaklepam, τὰ ἐντός notranji deli, drob, ἐντὸς ποιῶ spravim noter v sredo, ἐντὸς ποιοῦμαί τινα πλαισίου vzamem, spravim koga v sredo četverokota, ἐντὸς γίγνομαι pridem noter, ἐκ τοῦ ἐντός na (od) znotraj, ἡ ἐντὸς θάλαττα Sredozemsko morje. 2. praep. z gen. a) kraj. znotraj, v, med, ἐντὸς βελῶν za streljaj, ἐντὸς τοῦ ποταμοῦ tostran reke, ἐντὸς λογισμῶν εἰμι pri pameti sem, ἐντὸς ἐμαυτοῦ (εἰμί) sem pri (zdravi) pameti, ἐντὸς ἐμαυτοῦ γίγνομαι spametujem se, umirim se, οὐδ' ἐντὸς πολλοῦ niti od daleč ne, niti izdaleka; b) čas. za, v, ἐντὸς εἴκοσιν pod dvajset, tekom dvajsetih dni, v dvajsetih dneh, ἐντὸς ὀλίγων ἡμερῶν črez malo dni.

ἔντοσθε(ν) adv. notri, znotraj.

ἔσω-θεν adv. od znotraj, znotraj, notri NT.

ὕπ-ουλος 2 (οὐλή) 1. spodaj ali znotraj gnojen, zunaj cel in zdrav, znotraj pa ves gnil in bolan. 2. pren. a) skrivaj bolehajoč, bolehav, κακῶν poln tvorov(uljes), napolnjen z nesrečo; b) znotraj pokvarjen, lokav, potuhnjen, lažniv, ὁ ὕπουλος hinavski prijatelj. – adv. ὑπ-ούλως ἔχω πρός τινα imam piko na koga, sovražim koga.