Franja

vsákdo (vsákogar) pron. ognuno (-a), ciascuno (-a); chicchessia; chiunque:
vsakdo po svojih sposobnostih, vsakomur po njegovem delu ognuno lavori a seconda delle proprie capacità e venga remunerato a seconda del proprio lavoro
to je vsakomur znano sono cose note urbi et orbi

vulgus, starejše volgus -ī, n, v acc. sg. kakor subst. m tudi vulgum, volgum, a ne pri Ci. (prim. skr. várgaḥ oddelek, skupina)

1. preprosto ljudstvo, nižje ljudstvo, ljudje, ljudstvo, masa, (veliko) občinstvo (naspr. odlični, izobraženi, blagomisleči del naroda): principes civitatis inter se coniurant: nam volgus … ingenio mobili, seditiosum atque discordiosum erat S., volgum effusum oppido caedere S., istius nequitiam … tum in ore volgi … esse versatam Ci., oratio mea … in volgus emanare poterit Ci., in vulgum vulgare Varr. ap. Non., quod neque in vulgum disciplinam efferri velint neque … C. med ljudi, Pelopidas … magis historicis quam vulgo notus N., scinditur incertum studia in contraria volgus V.; occ. (v vojski) preprosti vojaki, (vojaki) prostaki, nižje vojaštvo, vojaška drhal: vulgus militum L., apud militum vulgus Cu., vulgus armatorum L., vulgum Atheniensium in terram praedatum exisse N., praesente vulgo agere coepit N. pred vojaki, ne volgi largitione centurionum animos averteret T.

2. metaf. množica, tolpa, trop, krdelo: volgus mulierum, servorum Ter., populus ac vulgus imperitorum Ci., vulgus insipientium Ci., patronorum Ci., aliud vulgus obaeratorum aut clientium T., femineum volgus Lucan., ululasse per agros deformes animas, volgus inane, ferunt O., exactos tyrannos densum … bibit aure vulgus (sc. umbrarum) H., per incautum serpant contagia volgus (sc. ovium) V., vulgus aequoreum Sen. tr. morske pošasti.

3. (v negativnem pomenu) zaničlj. sodrga, drhal, starejše druhal: vulgusque proceresque gemunt O., alio pane procerum, alio volgi Plin., sapientis iudicium a iudicio volgi discreparet Ci., non est enim consilium in vulgo, non ratio Ci., ceteri omnes … volgus fuimus sine gratia S., volgus infidum H., malignum spernere volgus H., odi profanum vulgus et arceo H., mobile vulgus Stat., felicia trahunt vulgum Sen. ph., veluti vulgus sine nomine Iust., eaque ipsa adfinitas … gratiam Fabio ad vulgum quaesierat L.

4. adv. izrazi
a) in vulgus, in volgus za preprosto ljudstvo, za veliko občinstvo, za širše občinstvo, za mase, za prostake, pri preprostem ljudstvu, pri prostakih, (na) splošno, (na)sploh, vobče: in vulgus et in foro dicere Ci., quod … in vulgus gratum esse sentimus Ci. ep., (sc. dies) alter in vulgus ignotus Ci., Cato … ea sentit, quae non sane probantur in volgus Ci. česar preprosto ljudstvo (prostak) ne odobrava, fani pulchritudo et vetustas Praenestinarum etiam nunc retinet sortium nomen, atque id in volgus Ci. pri preprostem ljudstvu, gratae in vulgus leges fuere L., in vulgus edit (z odvisnim govorom) N. razglasiti, da … , multa dare in volgus Lucan.
b) adv. abl. vulgō, volgō α) v velikem številu, v obilici (izobilju), množično, kupoma, trumoma, v trumah (množicah): eiusmodi tempus erat, … ut homines vulgo impune occiderentur Ci., Cn. Plancio se vulgo viri boni … offerebant Ci., ad prandium vulgo vocati Ci., ad prandium invitare? „Minime, sed volgo“ [passim]. Quid est volgo? „Universos“ Ci., hisce litteris, quas vulgo ad te mitto Ci. ep., ut vulgo milites ab signis discederent C., vituli volgo moriuntur in herbis V., Assyrium volgo nascetur amomum V. β) pred vsemi, pred vsem svetom, pred javnostjo, javno: victum volgo quaerere Ter.; od tod (na) splošno, (na)sploh, vseskozi, (vse)povsod: vulgo totis castris testamenta obsignabantur C., sicut vulgo ignari rerum loquebantur Ci., volgoque facturos alia (sc. incendia) L., coronis aureis … vulgo donabatur N., haec habitant ad litora volgo … Cyclopes V., vari lenticulaeque vulgo notae sunt Cels., usu peritus hariolo velocior vulgo esse fertur Ph., Alpina et haec arbor, nec vulgo nota Plin. splošno znano. γ) pogosto(krat), često(krat), velikokrat, pogosto(ma), navadno, običajno, v vsakdanjem življenju: verum illud verbumst, volgo quod dici solet Ter., quaeruntur … evenire vulgo soleat an insolenter et raro Ci., candelabrum … vulgo ostendere ac proferre Ci., volgo audieram Ci., vulgo audio Cels., ut volgo uti solemus Q., hoc, quod volgo sententias vocamus Q. δ) izvenzakonsko, zunajzakonsko, nezakonsko: quos vulgo mater concepit Iust., vulgo concepti dicuntur, qui patrem demonstrare non possunt Dig.

Opomba: Heterocl. abl. sg. vulgū: Varr. fr., Prisc.

widely [wáidli] prislov
široko, daleč vsaksebi, prostrano; v širokih krogih, splošno, obče; v veliki meri, izredno, zelo

it is widely known splošno je znano
to differ widely zelo se razlikovati, biti zelo različnih mnenj
widely different zelo različen

zelena zima stalna zveza
(obdobje brez snega) ▸ hómentes tél, hó nélküli tél
Podjetje, ki je najbolj znano po zimski športni obutvi, je zelena zima prizadela. ▸ A leginkább téli sportcipőiről ismert céget megviselte a hómentes tél.

znan (-a, -o)

1. bekannt (dobro gutbekannt, [wohlbekannt] wohl bekannt, najbolje bestbekannt, splošno allgemeinbekannt svetovno weltbekannt, v celem mestu stadtbekannt, na široko weitbekannt); (priznan, sloveč) namhaft; (popularen) populär

2. (domač) vertraut (dobro wohlvertraut); (običajen, znan mnogim ljudem) pregovor, reklo, pojem: geläufig

3. pravo bekannt, notorisch, aktenkundig (policiji polizeibekannt, polizeinotorisch, sodišču gerichtsbekannt, gerichtsnotorisch, gerichtskundig)
figurativno vsakomur znan bekannt wie ein bunter/scheckiger Hund
postati znan sich einen Namen machen
proizvodnja za znanega kupca die Kundenproduktion
znano: kot je znano bekanntlich, bekanntermaßen
kolikor nam je znano unseres Wissens (u. W.)
kolikor mi je znano meines Wissens (m. W.), [soviel] so viel ich weiß, [soweit] so weit mir bekannt ist
to je splošno znano das ist allgemein bekannt, das ist Allgemeingut/Allgemeinbesitz

znán known; noted (po for); well-known

splošno znán notorious (po, zaradi for)
po vsem svetu znán well-known all over the world
znán pod imenom... known as...
znán obraz familiar face
znána substanca kemija (the) known
znána veličina matematika (the) known quantity
drugače znán pod imenom... alias, also known as (krajšava: aka)
kolikor je znáno as far as is known
kolikor mi je znáno as far as I know
znáno mi je, da... I know that...
znáno je dejstvo, da... it is a well-known fact that...
on je znán kot dober učitelj he is known to be a good teacher
on mi je znán he is known to me
biti znán s kom to be acquainted with someone
si znán z njim? are you acquainted with him?
nisem osebno znán z njegovim bratom I am not personally acquainted with his brother

znán (-a -o) adj.

1. noto, notorio, illustre, famoso, insigne, emerito; solenne:
najeti znanega odvetnika ingaggiare, prendere un noto avvocato
obiskati znano letovišče fare vacanza in una famosa località di villeggiatura
znan lažnivec un solenne bugiardo
znana spogledljivka una notoria cocotte

2. noto, conosciuto:
znane in nanovo odkrite rastline le specie vegetali note e scoperte di recente
povzročitelj bolezni ni znan non si conosce, non si sa cosa provochi la malattia

3. conosciuto, diffuso:
ti običaji so znani na kmetih sono usanze diffuse nel contado
v mestu ni bil znan non conosceva la città
mat. znani člen enačbe membro noto dell'equazione

znán conocido

dobro znan bien conocido
splošno znan notorio
svetovno znan universalmente conocido
zdavnaj znan conocido desde hace mucho tiempo
kot znano como es sabido, como todos sabemos
to mi je znano lo sé, estoy enterado de ello
o tem mi ni nič znanega lo ignoro, nada sé de ello
splošno je znano es público, es notorio, es generalmente conocido (ali sabido de todos), todo el mundo (lo) sabe
gotovo Vam je znano, da ... sin duda sabrá usted que...
splošno znano je, da ... no es un secreto para nadie que..., todo el mundo lo sabe que...
biti znan s kom conoccr (bien) a alg

znàn connu

dobro znan bien connu
splošno znan notoire, public
svetovno znan connu de tout le monde, universellement connu, de renommée universelle
kot je znano comme on (le) sait
znan je, da on sait que, il est connu que
ali vam je to znano? êtes-vous au courant de cela?, avez-vous connaissance de cela?
gotovo ti je znano, da tu sais sans doute que, tu n'es pas sans ignorer (ali sans savoir) que
splošno znano je, da c'est un fait connu, tout le monde sait que, personne n'ignore que
biti znan s kom (bien) connaître quelqu'un

zveneti glagol
1. (zdeti se) ▸ hangzik, csengTisto, kar je mrmrala ženska, mu je zvenelo znano. ▸ Ismerősen hangzott, amit a nő mormolt.

2. (oddajati zvok) ▸ cseng, zengNekatere pesmi, ki dobro zvenijo na plošči, morda niso tako dobre v živo. ▸ A néhány lemezen jól hangzó ének élőben már talán nem is olyan jó.

δια-θρῡλέω razglasim, -trosim, imam vedno na jeziku, διετεθρύλητο, ὡς splošno je bilo znano; pass. preglušijo me; διατεθρύλημαι sem omamljen.

ἐπίσταμαι [ἐπίστασαι, 3 pl. ἐπίστανται, cj. ἐπίστωμαι; impf. ἠπιστάμην, 2 sg. ἠπίστασο in ἠπίστω, fut. ἐπιστήσομαι, aor. ἠπιστήθην; ion. pr. ind. 2. s. ἐπίστεαι, 3 pl. ἐπιστέαται; cj. 3 pl. ἐπιστέωνται, impf. 3 pl. ἠπιστέατο (ἐπιστέατο)] d. p. 1. razumem, (po)znam, morem, sem vešč, sem zmožen z inf., τί, περί τινος, εἰ ἠπιστήθη μὴ πολυπρηγμονεῖν da je znal mirovati. 2. izvedel sem, vem, znano mi je kaj, Συριστί znam sirski, ᾆσμα poznam, znam na izust, s ὅτι, τοῦτο ὅτι, ὡς, acc. c. inf., pt. ἐσθλὸς ὢν ἐπίστασο vedi, da si se pokazal vrlega moža. 3. ion. mislim, menim, prepričan sem δόξῃ, ὅτι, ὡς, acc. c. inf., s pt. εὖ ἐπίστατο αὐτὸς σχήσων prepričan je bil, da bode sam imel. – pt. ἐπιστάμενος 3 vešč, razumen, previden, uren, spreten πόδες, τινί v čem; subst. ὁ veščak, izvedenec. – adv. ἐπισταμένως pametno, modro, razumno, spretno.

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).

φανερός 3 in 2 (φαίνω) 1. a) viden, očiten, svetel, jasen, razločen; b) javen, pred očmi vseh, znan, οὐσία nepremično premoženje; τὴν ψῆφον φανερὰν διαφέρω javno glasujem, φανερὸν ποιῶ τινα razglasim NT. 2. odličen, ugleden, znamenit, slaven πάντων φανερώτατος ἐγένετο, φανεραὶ πόλεις, φανερὸν μηδὲν κατεργάζεσθαι. 3. s pt. ἐπισπεύδων φανερὸς ἦν očitno je (bilo, da je) delal z vnemo na to, ἐπιβουλεύων φανερός ἐστι očitno je, da zalezuje, θύων φανερὸς ἦν znano je bilo, da je daroval; tudi s ὅτι in ὅπως: φανεροὶ γιγνόμενοι, ὅτι ποιοῦσιν; ὅσα μὴ φανερὸς ἦν, ὅπως ἐγίγνωσκεν o čemer ni bilo znano, kako je mislil. 4. subst. τὸ φανερόν kar je očitno, vidno, plan, javnost, odlično mesto; navadno v zvezi s predlogi: ἐκ τοῦ φανεροῦ (ἀφίσταμαι) iz javnosti, izpred oči ἀποφεύγω; ἐν τῷ φανερῷ εἰμι, παρέχω ἐμαυτόν javno se pokažem (nastopim); ἐς τὸ φανερόν na plan, v javnost, pred oči vseh τὸν σῖτον φέρω, ἀποδύντες vpričo vseh, αἱ ἐς τὸ φανερὸν λεγόμεναι αἰτίαι javno povedani razlogi, ἐς τὸ φανερὸν ἔρχομαι pridem na svetlo, razglasim se NT, ἐς τὸ φανερὸν ἄγω spravim na svetlo, razglasim, ἐς τὸ φανερὸν καθίστημί τινα postavim koga na odlično mesto; ἐπὶ φανεροῖς ξυνήλθομεν sešli smo se v mnenju, da je vse jasno. 5. adv. φανερῶς javno, očitno, odkrito, vpričo vseh, razločno.

доподлинно za gotovo;
д. известно natančno je znano