Franja

lomiti¹ (lómim) zlomiti

1. brechen; ven: ausbrechen, herausbrechen; veje ipd.: abbrechen

2. tipografija stavek: umbrechen, den Umbruch machen

3.
lomiti roke figurativno die Hände winden
lomiti se v krčih: sich in Krämpfen winden
lomiti se od smeha sich krumm lachen, einen Lachkrampf bekommen
lomiti si jezik (težko govoriti) sich die Zunge verrenken

4.
figurativno lomiti kopja z eine Lanze brechen mit
sila kola lomi Not kennt kein Gebot, Not bricht Eisen

lomíti (lómim)

A) imperf. ➞ zlomiti

1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

2. contorcersi:
spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

3. essere sconvolto:
jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

4. tisk. impaginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
lomiti si zobe pri rompersi i denti in
lomiti lan granulare il lino
fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
lomiti usnje irruvidire il cuoio

B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

1. spezzarsi

2. pren. piegarsi, chinarsi:
lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

4. fiz. rifrangersi:
svetloba se lomi la luce si rifrange
ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
lomiti se po kamenju arrancare sui sassi

lomiti se (lómim se) zlomiti se brüchig sein; glas: überschnappen

mečnica samostalnik
anatomija (kost) ▸ szárkapocscsont, szárkapocsSopomenke: fibula

medenica samostalnik
(del okostja) ▸ medencePovezane iztočnice: mala medenica

mine³ [min] féminin mina (za svinčnik), minica

mine de rechange, de réserve rezervna mina
casser, tailler la mine zlomiti priostriti minico
mettre une mine rouge au un porte-mine dati rdečo minico v držalo (za minice)

neck¹ [nek] samostalnik
vrat, tilnik; izrez (obleke); vratina (meso)
anatomija vrat (maternice itd.); vrat pri violini, vrat steklenice
geografija ožina (morska, kopenska) soteska
tisk konus tiskarske črke

to break one's neck zlomiti si vrat; ameriško nečloveško se namučiti, ugonobiti se
to break the neck of a task izvršiti najtežji del naloge
to crane one's neck (at, for) stegovati vrat
Derbyshire neck golša
neck and neck division glasovanje, pri katerem dobita obe strani enako število glasov
sleng to get (ali catch) it in the neck biti hudo kaznovan, trpeti
he's got a neck predrzen je
to have a lot of neck biti zelo predrzen
neck and heel docela, trdno (vezati)
neck and neck bok ob boku (dirkalni konji), enako število glasov, enak
neck or nothing vse ali nič
on (ali in) the neck of neposredno po
to put one's neck in a noose izpostavljati se nevarnosti
to risk one's neck staviti svoje življenje na kocko
to save one's neck rešiti se, rešiti si glavo
to stick one's neck out for mnogo tvegati za
a stiff neck trdoglavost
stiff-necked trdoglav
to take s.o. by the neck zgrabiti koga za vrat
neck and crop popolnoma, kot dolg in širok
to throw s.o. out neck and crop na pete na glavo koga ven vreči
to tread on s.o.'s neck zaviti komu vrat
up to one's neck do grla
to win by a neck zmagati za dolžino vratu (konjske dirke), za las zmagati (glasovanje)
ameriško, pogovorno neck of the woods soseščina

odpòr résistance ženski spol , opposition ženski spol ; figurativno aversion ženski spol , répugnance ženski spol

brez odpora sans opposer (ali offrir) de résistance, sans résister
nuditi odpor opposer de la résistance à, résister à
zadeti na (hud) odpor se heurter à une (vive) résistance
zlomiti odpor briser la résistance, bousculer (ali surmonter, vaincre, forcer) une résistance
zagrizen, junaški odpor résistance acharnée, héroîque
odnehati brez odpora céder sans résistance
iti po poti najmanjšega odpora, slediti liniji najmanjšega odpora suivre la ligne (ali la voie) du moindre effort
čutiti, imeti odpor do koga ali kaj avoir de la répugnance (ali de l'aversion) pour quelqu'un ou quelque chose
zbujati odpor v nekom causer de la répugnance (ali de l'aversion) à quelqu'un

odpòr resistencia f (tudi voj, fiz) ; oposición f ; fig aversión f , repugnancia f

brez odpora sin (oponer) resistencia, sin resistir
z odporom con repugnancia
pasivni odpor resistencia pasiva
z odporom storiti kaj hacer a disgusto a/c
naleteti, zadeti na odpor encontrar resistencia
nuditi odpor hacer (ali oponer ali ofrecer) resistencia, resistir
opustiti odpor cesar en la resistencia
zbuditi odpor do causar repugnancia a
zlomiti odpor romper (ali forzar) la resistencia

patte [pat] féminin šapa, taca, noga; figuré roka; (rakove) klešče; parkelj, krempelj; zavih (pri obleki)

à quatre pattes po vseh štirih
(familier) bas les pattes! roke proč!
patte de fer kavelj
pattes pluriel de mouche čečkarija
pattes de lapin kratki zalizki
patte natatoire (zoologie) plavalna noga
patte de velours žametna tačica; figuré mačja prijaznost
coup masculin de patte (figuré) zlobna kritika
patte d'un artiste originalnost, virtuoznost kakega umetnika
mouton masculin à cinq pattes redka žival; (ironično) izredna oseba
pantalon masculin à pattes d'éléphant hlače z vse širšimi hlačnicami
avoir une patte folle nekoliko šepati
avoir un fil à la patte biti navezan na koga, ki nam je težko breme
(familier) se casser la patte zlomiti si nogo
être entre les pattes de quelqu'un biti v krempljih (oblasti) kake osebe
faire pattes de velours s prilizovanjem skri(va)ti prave namene
graisser la patte à quelqu'un podkupiti koga
mettre la patte sur položiti roko na, brutalno ravnati
montrer patte blanche (familier) priti z besedo na dan, pokazati dogovorjeni znak (da lahko nekam vstopimo)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte s prstom ne moči migniti
retomber sur ses pattes (figuré) (spet) na noge pasti
sortir, se tirer, s'échapper des pattes de quelqu'un osvoboditi se iz oblasti kake osebe
tenir quelqu'un sous sa patte imeti koga v oblasti
tomber sous la patte de quelqu'un priti komu v kremplje
tirer dans les pattes de quelqu'un povzročiti komu nevšečnosti, težave, polena mu metati pod noge

pečát sceau moški spol , cachet moški spol , estampille ženski spol ; (poštni) timbre moški spol ; (sodnijski) scellé moški spol ; figurativno empreinte ženski spol , marque ženski spol

pečat sramote (figurativno) flétrissure ženski spol, stigmate moški spol
državni pečat sceau de l'État
poštni pečat (žig) cachet (d'oblitération) de la poste, timbre de la poste
pritisniti pečat na akt sceller un acte
pritisniti pečat na kaj apposer (ali mettre) le sceau sur quelque chose, sceller quelque chose
pritisniti svoj pečat na kaj (figurativno) marquer de son empreinte
sneti, odstraniti pečate lever les scellés
zlomiti pečat (odpečatiti) briser le sceau
čuvar državnega pečata (v Franciji) Garde moški spol des Sceaux
pod pečatom molčečnosti (tajnosti) sous le sceau du secret

podlahtnica samostalnik
(kost) ▸ singcsont

poignet [pwanjɛ] masculin zapestje; manšeta (de chemise pri srajci)

à la forçe du poignet, des poignets z močjo svojih rok, figuré samo s svojimi sredstvi in z velikim trudom
se casser le poignet zlomiti si roko v zapestju

rein [rɛ̃] masculin ledvica, obist; pluriel ledja, križ

coup masculin de reins hudo trganje v križu
effort masculin, tour masculin de reins trganje v ledjih, v križu, lumbago
greffe féminin d'un rein presaditev ledvice
j'ai mal aux reins križ me boli
avoir les reins forts (ali: solides) (figuré) biti bogat, vpliven, mogočen
avoir les reins souples (figuré) imeti mehko hrbtenico, biti klečeplazen
avoir de la force dans les reins biti plečat, močnih pleč
casser les reins de quelqu'un (figuré) uničiti komu kariero
se casser les reins, se donner un tour de reins zlomiti si, spahniti si križ
mettre l'épée dans les reins de quelqu'un priganjati, jeziti, dražiti, vznemirjati neprestano koga
sonder les reins et les cœurs skušati spoznati intimna čustva

résistance [rezistɑ̃s] féminin odpor, upor, rezistenca; odpornost; vztrajnost; trpežnost, vzdržnost; technique trdnost; architecture nosilnost

R résistance odporniško gibanje
de résistance odperen, trpežen; vztrajen
résistance de l'air, au frottement zračni upor, upor pri trenju
résistance acharnée, héroique zagrizen, junaški odpor
résistance active, passive aktiven, pasiven odpor
Comité National de la Résistance (C. N. R.) Narodni odbor odporniškega gibanja
nid masculin de résistance odporniško gnezdo
noyau masculin de résistance jedro odpora
plat masculin de résistance glavna jed pri obedu
unité féminin de résistance ohm
bousculer, forcer une résistance zlomiti odpor
céder sans résistance popustiti, odnehati brez odpora
être sans résistance biti neodporen (za bolezni)
faire résistance upirati se
faire une belle résistance hrabro se upirati, se braniti
se heurter à une résistance zadeti na odpor
entrer dans la Résistance pridružiti se odporniškemu gibanju
prendre la ligne de moindre résistance iti po poti najmanjšega odpora
la résistance se raidit odpor se krepi, jača
trouver de la résistance naleteti na odpor
manquer de résistance, n'avoir aucune résistance ne biti odporen, vztrajen

rôka hand, (do rame) arm

brez rôke handless, armless
v rôki in one's hand
pri rôki at hand, near at hand; available
od rôke do rôke from hand to hand
pod rôko (se držati) arm in arm, (kupiti) underhandedly
rôke kvišku! hands up!, stick them up!, reach!
rôke proč! hands off!
z rôko v rôki hand in hand, jointly
s sklenjenimi rôkami with clasped hands (as in prayer)
z zvezanimi rôkami in nogami bound hand and foot
rôko na srcé! hand on heart!
močna rôka strong hand
žuljava rôka a callous palm
moja desna rôka (figurativno) my second self
on je moja desna rôka he is my right-hand man
polna rôka a handful
narejen z rôko (ročno) made by hand, handmade; (posel) handiwork, manual work
od rôk (oddaljen) out of the way
praznih rôk empty-handed
na svojo rôko (figurativno) in one's own name, of one's own accord, unauthorized
risanje s prosto rôko freehand drawing
držeč se za rôke hand in hand
prekrižanih rôk with one's hands (oziroma arms) folded
z dvignjeno rôko (with) hand upraised
z rôkami uprtimi v boke akimbo
držati, imeti rôke uprte v boke to hold one's arms akimbo
iz prve rôke at first hand
ne da bi rôko premaknil hands down
boriti se z rôkami in nogami to struggle with might and main
braniti se proti čemu z rôkami in nogami to fight against something tooth and nail (ali with might and main)
dati v rôko, rôke to hand
dati komu proste rôke (da kaj naredi) to give someone a free hand (to do something)
dobiti informacije iz prve rôke to get information at first hand
dvigniti rôke to lift up one's hands
dvigniti rôke nad glavo v začudenju to throw up one's arms in astonishment
dobiti kaj v rôke (figurativno) to get hold of something
rôke križem držati to fold one's arms and do nothing, to be idle
imeti pri rôki to have at hand
imeti polne rôke dela to have one's hands full
imamo ga v rôki (figurativno) he is in our power
imeti proste rôke (figurativno) to have free play
imeti mrzle, hladne rôke to have cold hands
dati rôko komu to give one's hand to someone, (v pozdrav) to shake hands with someone
imeti položaj trdno v rôki to have the situation well in hand
iti skozi mnogo rôk to pass through many hands
iti komu na rôko to help someone; to support someone, to patronize someone, to aid someone
lomiti rôke (figurativno) to wring one's hands
to mu gre od rôk (figurativno) he is skilled (ali clever) at it
izpustiti iz rôke, iz rok to let go
posel mu ne gre od rôk he is unskilled, he is a poor worker
delo mu gre dobro izpod rôk he is a quick worker
kupiti iz prve (druge) rôke to buy new (secondhand)
mahati z rôkami to gesticulate
ne izpustiti iz rôk not to let go, (da pade) not to let go (ali to let slip)
méti si rôke to rub one's hands
nositi na rôkah koga (figurativno) to treat someone with great care, to make much of someone, to treasure someone
nosijo ga na rôkah (figurativno) he is treated with the utmost consideration, he enjoys all kinds of favours
pasti komu v rôke to fall into someone's hands
prijeti za rôko to take by the hand
ponuditi, prožiti komu rôko to give (ali to hold out) one's hand to someone, (figurativno) to lend someone a helping hand
pljuniti v rôke (figurativno) to spit on one's hands
podaj mu rôko! shake hands with him!
prodati pod rôko to sell by private bargain (ali contract, treaty)
preiti v druge rôke to change hands
prosíti za rôko to propose (to), to ask in marriage, (nenadoma, pogovorno) to pop the question
pričakati koga z odprtimi rôkami to meet someone with outstretched hands, to meet someone enthusiastically
položiti rôke na kaj to lay hands on something, to put one's hands to
položiti rôko nase (figurativno) to commit suicide
položiti rôko na srce to lay one's hand on one's heart
podati si rôke to shake hands
sprejeti ponudbo z obema rôkama to jump at an offer
prekrižati rôke to cross one's arms
stisniti komu rôko to squeeze someone's hand, (pri pozdravu) to shake hands with someone
stiskati rôko v pest to clench one's fist
stati s sklenjenimi (prekrižanimi) rôkami to stand with folded (crossed) arms
vzeti v rôke to take in hand, to undertake
zadevo bom sam vzel v rôke I will take the matter into my own hands
fanta je treba vzeti v rôke (figurativno) the boy wants taking in hand
zlomiti si rôko to break one's arm
rôko si je zlomil he broke his arm, he had his arm broken
umijem si rôke nad tem I wash my hands of it, I will not be responsible
rôka rôko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours, fair exchange is no robbery
z obema rôkama zgrabiti priliko to jump at an opportunity
živeti iz rôk v usta (figurativno) to live from hand to mouth
bolje je vrabec v rôki kot golob na strehi (figurativno) a bird in the hand is worth two in the bush

roseau [rozo] masculin trst

frêle comme un roseau šibek kot trst
marais masculin rempli de roseaux trstičja polno močvirje
être souple, plier comme un roseau biti prožen, upogniti se kot trst
briser comme un roseau zlomiti ko trst

Rückgrat, das, hrbtenica; ohne Rückgrat figurativ brez hrbtenice; Rückgrat haben/zeigen figurativ biti pokončen; jemandem das Rückgrat brechen zlomiti (komu) hrbtenico

rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.

sceau [so] masculin pečat; figuré žig; pluriel državni pečat

Garde masculin des Sceaux čuvar državnega pečata, pravosodni minister
sous le sceau du secret pod pečatom tajnosti, molčečnosti; kot tajnost
briser le sceau zlomiti pečat, odpečatiti
confier son intention à quelqu'un sous le sceau du secret zaupati komu svojo namero s pogojem absolutne diskretnosti
mettre le sceau sur quelque chose pritisniti pečat, žig na kaj; dati svoj pečat čemu
mettre, apposer son sceau à quelque chose (figuré) kronati, dokončati, dovršiti kaj