Franja

tanglefoot [tǽŋglfut, -fi:t] samostalnik
ameriško, sleng (množina tanglefeet) žganje, zlasti whisky

tea garden [tí:ga:dən] samostalnik
restavracijski vrt, kjer se servira zlasti čaj; čajna plantaža

telltale [télteil]

1. samostalnik
klepetulja; donašalec; ovaduh; prišepetalec; izdajalsko znamenje (znak)
tehnično avtomatska registrska naprava, zlasti kontrolna ura
navtika viseč kompas (v kapitanovi kabini)

2. pridevnik
klepetav; razkrivajoč skrivnost, izdajalski
tehnično svarilen

a telltale sigh vzdih, ki veliko pove

teratology [terətɔ́lədži] samostalnik
medicina teratologija, nauk o prirojenih hibah organov, zlasti nakazah; pripovedovanje, pravljica o pošastih itd.

thou² [ðáu] samostalnik
sleng tisoč, zlasti 1000 dolarjev

toddler [tɔ́dlə] samostalnik
oseba, ki se pozibava pri hoji (racá, stopica), zlasti otrok, ki je komaj shodil

toga [tóugə; -dži:] samostalnik
zgodovina (množina togas, togae) toga; uradna, poklicna obleka (kroj, noša), zlasti talar

to don the toga of a judge obleči sodniški talar

trilt [tril]

1. samostalnik
glasba triler, tresenje (glasu); gostolevek
fonetika soglasnik, ki se izgovarja s trilerjem, zlasti r

2. neprehodni glagol
trilirati, izvajati trilerje, gostoleti; tresti (z glasom, zvokom)
prehodni glagol
peti (pesem) s triliranjem, tresenjem glasu
fonetika izgovarjati (npr. soglasnik r) s triliranjem

to trilt to o.s. trilirati si

tum (adv. acc. n. pron. debla *to-; prim. tam, tālis, tot in iste)

I. adv.

1. takrat, tedaj, nato, v tistem času (starejše ondaj); o trenutku v preteklosti;
a) adv. sam: tum pater omnipotens perfregit Olympum O., si tum se cum Catilina coniunxerat Ci.
b) adv. v korelaciji: cum … tum Ci., ubi … tum Ter., postquam … tum S., tum … cum Q., quod tum adsequi non potuerunt, id nunc adsecuti sunt Ci.

2. tedaj, takrat (starejše ondaj), nato, v zvezi z drugimi časi: ambulantes, tum autem residentes Ci., quod si quando accidit, tum fit, ut … Ci., tum, cum tu es iratus, permittis iracundiae dominatum animi tui Ci.; okrepljeno: tum denique Pl., Ci., tum maxime Q., tum vero Ci., tum iste aliquando „age, dic“ inquit Ci.; elipt.: tum Scipio (sc. discit) Ci., tum iste: „quam mihi religionem narras?“ Ci., quid tum Cassius? Ci.

3. metaf. za zaznamovanje vrstnega reda nato, potem, zatem, (na)dalje: Lento, Nucula, tum Antonius Ci.; poseb. pogosto v dvočlenskih in veččlenskih zvezah: primum … tum, primum … deinde … tum, primum … deinde … tum … post (postremo); najdemo še razne druge zveze. —

II. conj.

1. zdaj … zdaj; vsi členi so enakovredni: dissero in utramque partem tum Graece tum Latine Ci., iste tum petere ab illis, tum minari; tum spem, tum metum ostendere (2 + 2 člena) Ci., stellae tum occultantur, tum rursus aperiuntur; tum adeunt, tum recedunt; tum antecedunt; tum subsequuntur; tum celerius moventur, tum tardius, tum omnino ne moventur quidem (2 + 2 + 2 + 3 členi) Ci.

2. occ. in … in še posebej, in … posebej pa, kakor … tako zlasti, če že … potem gotovo (posebej, šele), ne samo … ampak tudi, tako … kot tudi, tako … kot še posebej ipd.; prvi člen kot prorek, ki je manj pomemben: tum … tum autem Ci., tum … tum vero Ci.; večinoma pa cum … tum (v istih pomenih): cum multae res explicatae non sunt, tum perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci.

ùlčija ž (t. ölčü) dial. starinsko merilo z označbami dolžine, zlasti za merjenje dolžine mrliča, da se skoplje pravšen grob

umbo množina umbos, umbones [ʌ́mbou; -bóuni:z] samostalnik
izboklina na ščitu, zlasti v sredini
botanika izboklost, glavica, izrastek
medicina srednja vdolbina v bobniču

Victorian [viktɔ́:riən]

1. pridevnik
viktorijanski, ki se tiče dobe vladanja angleške kraljice Viktorije (1837-1901)
figurativno pretirano, ozkosrčno moralen; malomeščanski, strogo konvencionalen; pretirano sramežljiv

2. samostalnik
viktorijanec, sodobnik kraljice Viktorije, zlasti pesnik, pisatelj; stilno pohištvo iz dobe kraljice Viktorije

Victorian Age, Victorian Era, Victorian Period viktorijanska doba
Victorian Order red (odlikovanje) kraljice Viktorije (1896)

visuel, le [vizɥɛl] adjectif viden, zaznaven z vidom, vizualen; masculin oseba, ki ima zlasti vizualen spomin

organes masculin pluriel visuels organi za vid
angle masculin visuel vidni kot
champ masculin visuel vidno polje
mémoire féminin visuelle spomin, ki temelji največ na vidnih vtisih

volatile [-til] masculin ptič, zlasti primerek perutnine

rattraper un volatile échappé ujeti pobeglo perutnino
adjectif, vieilli ki lahko leti, krilat

waif [wéif]

1. samostalnik
pravno odvrženo ukradeno blago; stvar brez lastnika, brez gospodarja; (od morja) naplavljen predmet; odvržen predmet; (domača) žival, ki se je izgubila, je zašla; zapuščena oseba, zlasti otrok; brezdomec, sirotek, najdenček

waifs and strays odpadki, ostanki; zapuščeni otroci, brezdomci, potepini, ptički brez gnezda

2. pridevnik
klateški, potepuški, nenastanjen; navaden, v rabi

wanter [wɔ́ntə] samostalnik
revež; ženitve (možitve) željna oseba, zlasti samec

wen¹ [wen] samostalnik
medicina oteklina, bula zlasti na vratu ali na glavi; bradavica na nosu; golša
figurativno zelo veliko (preobljudeno) mesto

the great wen London

winder² [wíndə] samostalnik
nekaj, kar človeku vzame sapo, zlasti udarec v želodec

zoon množina zoa [zóuɔn, zóuə] samostalnik
žival, zlasti razviti osebek v živalski koloniji

aerārius 3 (aes)

1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.

2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).