Franja

fastīgium -īi, n

1. nagib, strmina, vzdigovanje: tria fastigia agri Varr., spectandum, qua has (trabes) molli fastigio coniungunt C. z neznatnim nagibom, v topem kotu, omnia leni fastigio subvexa L. vse se je v zmernem vzponu (z zmerno strmino) vzdignilo; occ. položnost, nagnjenost, reber: paulatim angustiore ad infimum fastigio C. polagoma se znižujoča in spodaj zožena reber, tenui fastigio vergere C. zložno nagnjeno, loci ad declivitatem f. C. skoraj strma nagnjenost, f. declive C., lenius Cu.; (o vodovju) padec, strmec: si erit fastigium magnum, facilior erit decursus aquae Varr., cloacae fastigio in Tiberim ductae T. s strmcem proti Tiberi.

2. meton. zgornji ali spodnji konec česa
a) vrh, vrhunec, površje, površina, višina, sleme, rob: montes pari altitudinis fastigio C. enako visokega vrha, enake višine, fontis f. C. ali aquae f. Cu. višina, fastigia surarum Lucr., anno Solis erat supra fastigia currus Pr., summum munimenti fastigium Cu., fastigia moenium Cu. ali muri Cu., Val. Fl. zobčasti nadzidki, summi operis fastigium Cu. najbolj gornji rob, f. terrae Cu. strmina, triplici pulsares fastigia cristā Val. Fl., fastigia montis Sil.; occ. pročelje, hišno čelo, čelni zid, zatrep (posebno pri svetiščih): Plin. iun., Suet., Fl., Amm. idr., tempestas aliquot fastigia templorum dissipavit Ci., (Caesar) habet simulacrum, fastigium (sinekdoha) templum, flaminem Ci., fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta L. quorum (delubrorum) fastigia turpi pallebant musco O., Capitolii fastigio examen apium insedit T.; pesn. (po metriški potrebi) pogosto pl. nam. sg.: summi fastigia tecti ascensu supero V., fastigia aurea (templi) movit O.; sinekdoha: = streha: ad fastigia taedas inicere Val. Fl.; od tod pren.: α) operi quoniam fastigium imponimus Ci. ker … tako rekoč postavljamo streho. β) nad besedo postavljeno naglasno znamenje: M.
b) spodnji konec = globočina: forsitan et scrobibus quae sint fastigia quaeras V. kako globoke so.

3. pren. vrhunec, višek, najvišja stopnja: modo erant in summo aut fastigio aut periculo N. ali na vrhuncu (življenja) ali v največji nevarnosti, pari fastigio stare N. ali eodem fastigio stare Cu. držati se na enaki višini, in fastigio eloquentiae stare Q., praeteriae fortunae fastigium capio Cu., nedum pulcherrimo populi Romani fastigio T., summum fastigium privati hominis implere Plin. iun., a fastigio tantae maiestatis in captivitatem redigi Iust.; occ.
a) visoki stan, visoka služba, čast, čin, dostojanstvo: mortale (smrtnika) Cu., super humanum f. elatus Cu. nad človeški stan, semper dictaturae altius fuit fastigium L., curatio altior fastigio suo L. previsoko za njegov čin, f. regium Cu., Val. Max., invidiosum magistratus (= consulatus) f. Val. Max., f. consulare Vell., paternum Cu., patrium T., muliebre T. povišanje ženske, ad summum f. deligi T., id summi fastigii vocabulum (sc. „potestas tribunicia“)
b) glavna točka: summa sequar fastigia rerum V.; od tod fastigia = vrste: Varr.

finishing² [fínišiŋ] pridevnik
končen

finishing coat zgornji omet
finishing school višja dekliška šola
to give the finishing touch narediti zadnje poteze
to put the finishing hand (ali stroke) izdelati, izbrusiti, zgladiti, apretirati
šport finishing point (ali post) cilj
the finishing blow (ali stroke) zadnji, smrtni udarec
finishing process izgotovitev; oplemenitev; apretiranje

gilded [gíldid] pridevnik
pozlačen

Gilded Chamber britanski Zgornji dom
ironično gilded youth zlata mladina

glas¹ moški spol (-u, -ova, -ovi)

1. (zvok) der Laut (tudi fizika, v fonetiki)
živalski glas der Tierlaut, der Ruf

2. pri govoru, petju, glasbi: die Stimme, -stimme (angelski Engelstimme, človeški Menschenstimme, ptičji Vogelstimme, živalski Tierstimme; dekliški Mädchenstimme, deški Knabenstimme, moški Männerstimme, otroški Kinderstimme, ženski Frauenstimme; bobneč Donnerstimme, drhteč Zitterstimme, grlen Kehlstimme, piskav Fistelstimme, zagrobni Grabesstimme; glasba pevski Singstimme, zborovski Chorstimme, solo Solostimme, osnovni Grundstimme, spodnji Unterstimme, zgornji Oberstimme; orgelski Orgelstimme)
obseg glasu glasba der Stimmumfang
izginotje glasu lingv. der Lautuntergang
nadomestitev glasu die Lautsubstitution
sprememba glasu die Lautveränderung
glas ljudstva figurativno die Volksstimme
notranji glas/glas vesti innere Stimme
glas srca die Stimme des Herzens
glas vesti die Stimme des Gewissens

3. pri glasovanjih, volitvah: die Stimme, -stimme (glasovalni Wahlstimme, proti Gegenstimme, Neinstimme, za Jastimme, nasprotni Gegenstimme)
posvetovalni glas beratende Stimme
vzdržani glas die Stimmenthaltung
oddaja glasu po pošti die Briefwahl
…glasu/glasov Stimmen-
(štetje glasov die Stimmenauszählung, enako število glasov za in proti die Stimmengleichheit, večina glasov die Stimmenmehrheit; velika izguba glasov der Stimmeneinbruch, povečanje števila glasov der Stimmengewinn, izenačeno število glasov die Stimmengleichheit)
lov na glasove der Stimmenfang

4. Film, TV: (nevidni govorec) der Offsprecher

5.
figurativno glas vpijočega v puščavi der Mahner in der Wüste, der Rufer in der Wüste
biti brez glasu keine Stimme haben
dati glas pes: Laut geben
imeti močan glas gut bei Stimme sein
izgubiti glas die Stimme verlieren
na ves glas aus vollem Halse, lauthals
kričati na ves glas sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
peti na ves glas (ein Lied) schmettern
v en glas wie aus einem Munde

house¹ [háus] samostalnik
hiša, dom, stanovanje; bivališče (živali); hišni stanovalci; gospodinjstvo; družina, rod, dinastija
ekonomija trgovska hiša, trgovsko podjetje
gledališče gledališče, občinstvo v gledališču, gledališka predstava; koledž, študentovski dom, internat
pogovorno ubožnica
pogovorno gostilna
astronomija dvanajsti del neba
vojska, sleng loto igra za denar; zbor

House parlament, skupščina, narodni poslanci
the House londonska borza; angleški parlament; koledž (zlasti Christ Church v Oxfordu)
the House of Windsor angleška kraljevska dinastija Windsor
britanska angleščina House of Commons angleški spodnji dom
britanska angleščina House of Lords angleški zgornji dom
britanska angleščina Houses of Parliament angleški parlament
ameriško House of Representatives spodnji dom ameriškega kongresa
to enter the House postati član parlamenta
there is a House parlament zaseda
the House rose at 10 o'clock parlamentarno zasedanje se je končalo ob 10ih
to make a House dobiti potrebno večino v parlamentu
no House parlament ni sklepčen
the House of Bishops zbor škofov anglikanske cerkve
a full (scant) house polno (slabo) zasedeno gledališče
to bring down the house navdušiti občinstvo
the second house druga predstava dneva
house and home dom
houses and lands domačija
the whole house knew it vsi hišni stanovalci so to vedeli
to keep the house držati se doma
to keep house for gospodinjiti komu
to keep house with živeti v istem gospodinjstvu
to keep open house biti zelo gostoljuben
to keep a good house dobro pogostiti
like a house on fire kot blisk, zelo hitro, kot bi gorelo
to turn the house out of window postaviti vse na glavo
as safe as a house popolnoma zanesljiv
to bow down in the house of Rimmon žrtvovati svoja načela za enotnost v dogmi
on the house račun plača gostilničar
for the good of the house v korist lastnika
figurativno to put (ali set) one's house in order urediti svoje zadeve
an ancient house stara družina
coach house remiza
house of call prenočišče, gostišče
house of correction poboljševalnica
house of cards na trhlih nogah
pravno house of detention preiskovalni zapor; poboljševalnica za mladoletnike
in the dog house v nemilosti
house of ill fame javna hiša, bordel
house of refuge zavetišče za brezdomce
a house of mourning hiša žalosti za umrlim
house of God cerkev

Iānus -ī, m (iānua)

I. Ján, staroitalski bog sončnega ali letnega teka, dnevnega in letnega ter vsakega začetka; zato mu je bil posvečen začetek dneva in leta ter vsak vhod in izhod: Iani mensis O. Janov (= Janu posvečen) mesec, januar, prosinec. Kot bogu začetka so mu pri slovesnih daritvah prvemu darovali; častili so ga tudi s priimkom Matutinus pater (prim. H. Sat. 2, 6, 20). Po bajki je bil v davnih časih kralj v Laciju s sedežem na Janikulu. Upodabljali so ga z žezlom v desnici in ključem v levici ter dvojnim zraslim, naprej in nazaj gledajočim obrazom; sprva je bil eden mladosten, golobrad, drugi prileten, bradat, pozneje oba bradata; s tem znamenjem so menda označevali dan in noč ali sonce in luno, menda tudi prihodnost in preteklost: Ianus anceps, biceps, bifrons O. — Od tod adj.

1. Iānālis -e, Janov = od Jana dobljen, — prejet: virga O.

2. Iānuālis -e, Janov: porta Varr.; subst. Iānual -ālis, n (sc. libum) Janu darovana pogača: P. F. (prim. O. Fast. 1, 127).

3. Iānuārius 3 Janov = Janu posvečen: mense Ianuario, in mensem Ianuarium Ci., tudi samo Iānuārius -iī, m mesec januar, prosinec: C. Ianuario … provinciam non habebit Ci.; od tod zopet adj. Iānuārius 3 januarjev, prosinčev: Calendae Ianuariae Ci., Idus Ian. Ci., C., Nonae Ian. Col. —

II. meton.

1. Iānus ali iānus obokan prehod (iz ulice v ulico), krit (obokan) prehod, vratni obok, pot skozi vrata: principem in sacrificando Ianum esse voluerunt, quod ab eundo nomen est ductum, ex quo transitiones perviae „iani“ nominantur Ci., ianos tres faciendos locavit L., dextro Iano portae Carmentalis profecti (Fabii) L., cum tot sint iani, cur stas sacratus in uno? O., Ianos arcusque … tantos ac tot extruxit, ut … Suet.; poseb.
a) ianus (Ianus), imenovan geminus Varr., Suet. ali ianus (Ianus) Quirīni, — Quirīnus dvojni obokan prehod (z odprtinama, obrnjenima proti vzhodu in zahodu) Jana Kvirina; zgradil ga je baje Numa Pompilij ob Argiletu (med Suburo in rimskim Forumom). Skozi ta prehod je od starodavnih časov dalje korakala vojska na vojno. Ker ga je krasil Janov kip, so ga imeli za svetišče, ki je bilo v času vojne odprto, v miru pa zaprto; Avgust ga je trikrat zaprl: l. 29, 25 in (morda) 10: (Numa) Ianum ad infimum Argiletum indicem pacis bellique fecit, apertus ut in armis esse civitatem, clausus pacatos circa omnes populos significaret L., vacuum duellis Ianum Quirini clausit H. (prim. H. Epist. 2, 1, 255), Ianum Quirinum … terra marique pace parta ter clusit Suet., (Nero) Ianum geminum clausit, tam nullo quam residuo bello Suet.
b) Ianus (ianus) summus, medius, imus zgornji, srednji, spodnji Janov obok, trije kriti prehodi —, tri veže tržnice na rimskem Forumu, glavni prostor trgovskega prometa; pod srednjim obokom so sedeli menjalci (bankirji), pod zgornjim in spodnjim razni trgovci, poseb. knjigarnarji: a quibusdam optumis viris ad Ianum medium sedentibus Ci., Ianus medius in L. Antoni clientela est? Quis umquam in illo Iano inventus est, qui L. Antonio mille nummum ferret expensum? Ci., omnis res mea Ianum ad medium fracta est H. je šlo pri menjalcih po zlu, haec Ianus summus ab imo prodocet H. = vse, kar se bavi s trgovino, qui Puteal Ianumque (denarnih poslov) timet celeresque Kalendas O.

2. pesn. Iānus
a) = mesec januar, prosinec: Ianus habet finem O.
b) = leto: venturi Iani Aus.

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

kam|en moški spol (-na …)

1. snov: der Stein
dragi kamen der Edelstein
poldragi kamen der Halbedelstein

2. kos: der Stein, der Steinbrocken; (skala) der Fels

3. kemija der -stein (bakrov Kupferstein, vinski Weinstein)
lužni kamen das Ätznatron

4. gradbeništvo, arhitektura der -stein (miljni Meilenstein, naravni Naturstein, zidava iz naravnega das Naturstein-Mauerwerk, nosilni Tragstein, oporni Kragstein, sklepni Schlussstein, spodnji Bodenstein, temeljni Grundstein, umetni Kunststein, vogalni Eckstein, začetni Anfängerstein, der Anfänger, zaključni der Schlussstein, zgornji der Läuferstein)
zgradba iz kamna der Steinbau

5. tehnika der -stein (brusni Schleifstein, Ölstein, mlinski Mühlstein, spajkalni Lötstein)
vijak za kamen die Steinschraube
sveder za kamen der Steinbohrer

6. medicina der -stein (sečnika Blasenstein, ledvični Harnstein, Nierenstein, zobni Zahnstein, žolčni Gallenstein)
operacija kamna die Steinoperation
tvorba kamna die Steinbildung

7. religija
krstilni kamen (krstilnik) der Taufstein

8.
rastlinstvo, botanika živi kamni Lebende Steine

9.
kamen modrih Stein der Weisen
kamen spotike Stein des Anstoßes, ovira: Stolperstein
preizkusni kamen Prüfstein

10.
težak kot kamen steinschwer
trd kot kamen steinhart, knochenhart
spati kot kamen schlafen wie ein Klotz
vreči prvi kamen na koga den ersten Stein (auf jemandem) werfen
ne bo ostal kamen na kamnu es wird kein Stein auf dem anderen bleiben
komu pade kamen od srca ein Stein/eine Zentnerlast fällt (jemandem) vom Herzen
jokati, da bi se še kamen omečil weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte
kaplja na kapljo kamen izdolbe steter Tropfen höhlt den Stein

karbon [ó] moški spol (-a …)

1. geologija das Karbon, die Karbonformation, die Steinkohlenzeit (spodnji Unterkarbon, zgornji Oberkarbon)

2. papir: das Karbonpapier, Durchschlagpapier

karbon samostalnik
1. (trdna snov) ▸ karbon
2. geologija (geološka doba) ▸ karbon
Povezane iztočnice: spodnji karbon, zgornji karbon

kljun moški spol (-a …) der Schnabel (tudi živalstvo, zoologija); pri kladivu: die Pinne, Finne, pri nakovalu ipd.: das Horn; pomorstvo der Bug; živalstvo, zoologija der Schnabel (zgornji del kljuna der Oberschnabel), -schnabel (papagajski Papageienschnabel, račji Entenschnabel); figurativno za človeka: das Maul, die Klappe
udarec s kljunom der Schnabelhieb
v obliki kljuna geschnäbelt

kočnik samostalnik
(zob) ▸ nagyőrlő, zápfog, őrlőfogMed 10. in 14. mesecem bo otrok verjetno dobil prve kočnike. ▸ Valószínűleg 10–14 hetes korában nőnek ki a gyermek első zápfogai.

kongres samostalnik
1. (srečanje) ▸ kongresszusNa začetku kariere, kot mlada zdravnica, nisem nikoli čutila strahu pred nastopanjem na kongresih v tujini. ▸ Pályám kezdetén, fiatal orvosként soha nem féltem attól, hogy felszólaljak külföldi kongresszusokon.
Kongresa se poleg delegatov udeležuje še okoli 300 drugih članov in privržencev stranke. ▸ A kongresszuson a küldötteken kívül még körülbelül 300 más párttag és támogató vesz részt.
Povezane iztočnice: dunajski kongres, evharistični kongres, ljubljanski kongres

2. (zakonodajno telo) ▸ kongresszusPrav tako kaže, da nobena stranka ne bo dobila absolutne večine v kongresu. ▸ Úgy tűnik továbbá, hogy egyetlen párt sem fog abszolút többséget szerezni a kongresszusban.
Povezane iztočnice: predstavniški dom kongresa, spodnji dom kongresa, zgornji dom kongresa

3. (o organizaciji) ▸ kongresszusGandhi je tedaj ustanovil indijski kongres, ki se je zavzemal za pravice indijske manjšine. ▸ Gandhi ekkor megalapította az indiai kongresszust, amely az indiai kisebbség jogaiért küzdőtt.
Povezane iztočnice: Afriški nacionalni kongres, Afriški narodni kongres

krov moški spol (-a …) pomorstvo das Deck, der Bord
pasti: čez krov über Bord
vreči čez krov figurativno über Bord werfen
na krov an Bord
-bord (glavni B-Deck, Hauptdeck, krmni Achterdeck, Hinterdeck, za avtomobile Autodeck, za čolne Bootsdeck, nosilni Ladedeck, promenadni Promenadendeck, ravni Glattdeck, zgornji Oberdeck)
premčev krov die Back
vodja krova der Bootsmann

kròv (ladijski) pont moški spol ; (streha) toit moški spol , toiture ženski spol ; abri moški spol , logis moški spol , maison ženski spol

domači (rodni) krov maison paternelle (natale)
slamnat krov toit de chaume
promenadni krov (na ladji) pont-promenade moški spol
zgornji krov pont supérieur

krôv (ladijski) cubierta f

na krovu sobre cubierta; (streha) techo m
domači krov techo m paternal
slamnat krov techo m de paja (ali de bálago)
promenadni krov (na ladji) cubierta f de paseo (ali de sol)
zgornji krov cubierta alta (ali superior)
narediti krov (hiši) techar

lord¹ [lɔ:d] samostalnik
gospodar, vladar (of)
figurativno mogočnik, velikaš, magnat
zgodovina fevdni gospod
poetično & šaljivo soprog, mož; lord (član angl. Zgornjega doma)
poetično posestnik
astronomija dominanten planet

Lord lord (član angl. višjega plemstva od barona do vojvode, naslov za mlajšega sina vojvode ali markiza), naslavljanje nekih angl. dostojanstvenikov
the Lord bog
our Lord Kristus
Lord's prayer očenaš
Lord's supper evharistija zadnja večerja, obhajilo
Lord's day gospodov dan, nedelja
Lord's table oltar; zadnja večerja, obhajilo
the lords of creation človeštvo; šaljivo krone stvarstva, možje
her lord and master (ali mate) njen mož
to live like a lord gosposko živeti
drunk as a lord pijan ko krava
to act the lord vesti se ko lord
to swear as a lord preklinjati ko Turek
House of Lords Hiša lordov, angl, Zgornji dom
Lords Commissioners visoki predstavniki angl. vlade
Lord Chancellor angl. vrhovni sodnik
Lords of the Admiralty ministrstvo mornarice
Lords of the Treasury finančno ministrstvo
First Lord minister
Lord Mayor londonski župan
Lord Privy Seal varuh kraljevega pečata
lords spiritual škofje, člani Zgornjega doma
lords temporal ostali lordi v Zgornjem domu
Lord Justice sodnik prizivnega sodišča
Lord Protector lord protektor, vzdevek Oliverja Cromwella

Margus -ī, m (Μάργος) Márgus

1. glavna reka v Zgornji Meziji (Moesia superior): Plin.

2. utrjeno naselje in carinska postaja v Zgornji Meziji (Moesia superior): Eutr.

membre [mɑ̃brə] masculin član, ud; člen; (zoologie)

membres antérieurs, postérieurs sprednji, zadnji udje
membres supérieurs, inférieurs zgornji, spodnji udje
membre artificiel umeten ud, proteza
membre d'une association, d'un parti, d'un syndicat član društva, stranke, sindikata
membre bienfaiteur dobrodelen član
membre du comité član odbora
membre d'un congrès udeleženec kongresa
membre du conseil d'administration, de surveillance član upravnega, nadzornega odbora
membre honoraire častni član
membre (de phrase) stavčni člen
membre sortant odstopajoči član
les Etats membres de l'O. N. U. države članice Organizacije združenih narodov
carte féminin de membre članska izkaznica
qualité masculin de membre članstvo

Naissus -ī, m Naís, mesto v Zgornji Meziji (Moesia Superior), zdaj Niš: Amm.