Franja

Erdschluß, Erdschluss, der, Technik zemeljski stik

Erdsiphon, der, zemeljski sifon

Erdviper, die, Tierkunde zemeljski gad

Erdwachs, das, zemeljski vosek

Erdziel, das, Heerwesen, Militär zemeljski cilj

exsequiae -ārum, f (exsequī)

1. „spremljanje ven“, zadnji (slovesni) sprevod, pogrebni sprevod, pogreb: Amm., Aug., mater exsequias illius funeris prosecuta Ci. je bila v sprevodu pri … pogrebu, (Clodii cadaver) spoliatum imaginibus, exsequiis Ci., sepultura et iusta exsequiarum Ci. pogrebni obredi, exsequias ire Ter., O., Sil., Ap. za pogrebom iti, ab exsequiis O. po smrti, silens agmen et velut longae exsequiae T., officium exsequiarum T.; pesn. in poklas. pogrebna slovesnost Fl., exsequiis rite solutis V., exsequias celebrare L., ali exsequias alicui celebrare Plin. iun. ali facere (dare, parare) O. ali reddere Cu. obhajati, habuit funus et exsequias, quales meruit Val. Max., exsequiis vilibus cremare T.

2. met. mrlič = zemeljski ostanki koga, kosti koga: Eutr.

faja ženski spol pas, (generalska) prepasnica; povoj (za dojenčke); zemeljski pas

enviar bajo faja poslati pod križnim ovitkom
fajas pl ovijače, gamaše

fontis, fondis [fɔ̃ti, di] masculin zemeljski udor

Kaffeewurzel, die, Pflanzenkunde čufa, zemeljski mandelj

lacinia -ae, f (prim. lacer)

I. capa, cunja, kos blaga, sukna ali tkanine, konec, konček = „kikelj“, ogel, rogelj, ušesce (pri obleki): sume laciniam atque absterge sudorem tibi Pl. brisačo, otiračo, aliquem tenere laciniā Pl., in lacinia servantem ex mensa secunda semina (pečke) Ciceronis filius in Ci. ep., allium ferunt (po drugih serunt) in laciniis colligatum Plin., l. togae Suet.; pren. preg.: obtinent id ipsum laciniā Ci. le pri roglju (na robu) držijo = komajda, toliko da. —

II. meton.

1. oblačilo, obleka (tudi lepa obleka): sacerdos praecepit tegendo mihi linteam dare laciniam Ap., lacinias omnes exuere, omnibus laciniis se devestire, laciniae auro litteratae Ap.

2. (zaradi podobnosti)
a) grlina, podgrlina, nader = viseča koža pod vratom goveda: laciniae corporibus a cervice binae dependentes Plin.
b) (listni) rogelj: excrescente in medio folio velut lacinia folii Plin.
c) rogljat kos ali del večje celote α) zemeljski rogelj, košček zemlje, zaplata, kratka zemeljska proga: brevis l. Plin., oppidum velut in lacinia erat Plin.; poseb. kot zemljemerski (geodetski) t.t. v obl. lacinia in lacinea: zemljemerski pisci. β) majhen del črede, krdelce: grex in lacinias distribuatur Col.

Landkabel, das, Elektrizität zemeljski kabel

mānēs -ium, m (iz stlat. mānus 3 dober, torej = dobri [duhovi]; prim. māne)

1. duše rajnih (pokojnih), sence umrlih (pokojnikov, rajnikov), mani, ki so jih po božje častili; od tod: dii manes L., Ci., Tab. XII, manibus divis mactatus ali manibus divis inferias mittere Lucr.; sg. manem deum Ap.; abs.: L., H., O. idr., poenis coniuratorum manes expiare Ci.; pl. manes se uporablja tudi za dušo enega pokojnika: H., Sen. rh., Suet., manes Anchisae, coniugis V., m. Verginiae L.

2. meton.
a) bogovi podzemlja, oblast podzemlja, sploh podzem(elj)ski svet, podzemlje: O., Styx atra videt manesque profundi V., haec manīs veniet mihi fama sub imos V., iam te premet nox fabulaeque manes V.
b) podzem(elj)ske, peklenske kazni, peklenske muke, peklensko trpljenje: Stat., Aus., quisque suos patimur manes H.
c) (redko) mrtvec, umrli, mrlič, zemeljski ostanki, truplo: Plin., sepulcra diruta, omnium nudatos manes, nullius ossa terrā tegi L., id cinerem aut manīs credis curare sepultos? V., accipiet manes parvula testa meos Pr., inhumatos condere manes Lucan.

metanizzare v. tr. (pres. metanizzo)

1. metanizirati; oskrbeti, oskrbovati z metanom; uporabljati zemeljski plin (v gospodinjstvu)

2. avto metanizirati, preurediti vozilo na plinski pogon

mundane [mʌ́ndein] pridevnik (mundanely prislov)
svetovljanski, mondew zemeljski

Negernuß, Negernuss, die, Pflanzenkunde zemeljski orešek, arašid

ōra¹ -ae, f (gl. ōs in prim. gr. ὤα rob, obrobek)

1. (morska) obala, (morsko) obrežje, nabrežje, (morska) brežina, (morski) breg, primorje: Pl., C., H. idr., o. Italiae, Asiae L., oris Italiae maritimis Ci., urbes sitae in orā Thraciae N., litoris ora V. obrežni rob; meton. primorci, brežani: ora maritima Cn. Pompeium requisivit Ci., Campaniae oram descivisse T.

2. kraj sveta, (po)krajina, stran neba (sveta), zemeljski pas: Plin., domus Aeneae cunctis dominabitur oris V., rex gelidae orae H., globus terrae duabus oris habitabilis Ci.; od tod pesn.: Acheruntis orae Lucr. = podzemlje, luminis orae Enn. ap. Ci., V., Lucr. „kraji svetlobe“ = dnevna (sončna) svetloba, svet, zemlja, življenje.

3. metaf. obrobek, obrobje, rob, konec, kraj, meja: poculi Lucr., orae lori Gell., clipei orae V., oras loricae recludit hasta V., purpurea ora Cat. rob (obleke), orae vulneris Cels., ora regionum Ci., extrema ora Vocontiorum agri L., extremae silvae L.; pesn.: oras evolvite belli V. (po Enn.) bojno prizorišče, bojišče.

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

ozocerite, ozokerite [ozóusərait, -kə-] samostalnik
mineralogija zemeljski vosek

paramagnetic [pærəmægnétik] pridevnik
fizika paramagneten, ki ga privlačijo zemeljski tečaji

polo moški spol fizika tečaj, pol; zemeljski tečaj

polo ártico, polo boreal, polo norte severni tečaj
polo antártico, polo austral, polo sur južni tečaj