Franja

in-iungō -ere -iūnxī -iūnctum (in [praep.], iungere)

1. vstaviti (vstavljati), vtakniti (vtikati) v kaj: in asseres transversi tigni iniungebantur L., fenestellis scandulas i. Col.

2. pride(ja)ti (pride(va)ti), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, združiti (združevati): vineae tantum non iniunctae moenibus L. skoraj povezane z zidom, aggerem muro iniunxit L., tecta iniuncta muro portisque L. ki so segale do zida in vrat, muro bracchium i. L., marem feminae Col., pondus Col., area iniuncta domui Icti.

3. metaf. komu kaj naprtiti, naložiti (nalagati): civitatibus servitutem C., alicui laborem L., munus comitiorum habendorum L., iniquum onus L., delectum, tributum T., leges L., officium Col., nec vero nova tibi iniungimus Plin. iun. s tem ti ne nalagamo novega opravila, carmen componendum Suet., nec sibi ullius rei moram necessitatemque iniungebat Auct. b. Alx. ni se dal zadrževati, tudi če je bila stvar nujna, iniungere, ut … Plin. iun. naročiti (naročati), iniuncta peragere Cass. = imperata facere, iniungimus tibi Plin. iun. prosimo te; occ. (kaj slabega, škodo) storiti (delati), prizade(va)ti, povzročiti (povzročati), napraviti: iniuriam a nobis repulsam iniungimus aliis L., alicui ignominiam L., detrimentum rei publicae Ci., alicui poenam Icti., laborem Q., onerosam servitutem Suet.

inosculate [inɔ́skjuleit]

1. prehodni glagol
medicina spojiti (žile), združiti (with s, z)
figurativno zdražiti

2. neprehodni glagol
medicina spojiti se (žile), združiti se
figurativno biti v zvezi

integrare

A) v. tr. (pres. integro)

1. združiti, združevati; dopolniti, dopolnjevati

2. vključiti, vključevati; integrirati (posameznika, skupino)

3. mat. integrirati, računati integral

B) ➞ integrarsi v. rifl. (pres. mi integro)

1. dopolniti, dopolnjevati se

2. vključiti, vključevati se; integrirati se:
integrarsi nel sistema vključiti se v sistem

intégrer [ɛ̃tegre] verbe transitif integrirati, vključiti, združiti

s'intégrer à quelque chose popolnoma se vključiti v kaj, vživeti se v kaj; mathématiques poiskati, izračunati integral; familier iti na visoko šolo
s'intégrer à Polytechnique iti na politehniko
s'intégrer à l'Ecole normale iti na visoko učiteljsko šolo

integrieren integrirati, združiti, združevati; vključiti, vključevati

iungō -ere, iūnxī, iūnctum (gr. ζυγ-, prim. ζεύγνυμι = iungo, ζυγόν jarem, ζευκτός = iunctus, lat. iugum, iumentum [iz *iugmentum], iugerum, iugulum, iūxtā [iz *iūgistā], iūxtim, con-iu(n)x, sl. igo)

I.

1. jarmiti, vpreči (vpregati), objarmiti, ujarmiti: iunge iuvencos V., iuncti boves O., T., iuncta iuga bina O. dve volovski vpregi, iuncta iuga Cat., iunge pares et coge gradum conferre iuvencos V.; o konjih: Lucr., Erichthonius primus ausus est quattuor iungere equos V., i. equos ad currum Plin.; z dat.: curru equos V. v voz vpreči; od tod iuncta iumenta N. ali samo iuncta Plin. iun. dvovprega, vprežni par, vprežna dvojad, iunctos equos conscendere V. vprežni voz; o drugih živalih: iunctae columbae O. ali iuncti leones V. golobja vprega, levja vprega, camelos ad currum ali canes quaternos ad currum i. Lamp., sibi et leones et tigres Lamp., iuncti cycni O.; toda: vulpes iungere, lisice vpreči; preg. o čem nemogočem; occ.
a) (voz) napreči (naprezati): iuncta vehicula mille capiuntur L., reda equis iuncta Ci., currus albis equis iunctus L.
b) most na kobilah (= opornikih) narediti (izdelovati), na polah mostiti: fluvium ponte iungere Cu., L. pole (kobile, opornike) položiti (polagati) preko reke; tudi: pontem iungere V., T. most na kobilah izdelovati.

2. metaf. (o ljubezni in zakonu) (z)vezati, združiti (združevati), poročiti (poročati): feminam secum matrimonio (in matrimonio Cu.) L., Deïopeiam conubio iungam (sc. tibi) V., torus iunxit te mihi O.; refl.: cui se dignetur iungere Dido V.; med.: amanti iungi O., cum impari iungi L., columbae in amore iunctae Pr.; metaf. (prim. maritare) iuncta ulmus O. s trto poročen, iuncti amores Tib. —

II.

1. zavez(ov)ati, spojiti (spajati), združiti (združevati); s konkr. obj.: tigna bina inter se iungit C., naves carris iunctis devehere C., membra O., mortua corpora vivis V., res inter se Ci., uniones inter se Sen. ph. Pomni: oscula iungere O. poljubiti (poljubljati), pes cum pede iunctus O. noga pri nogi, dextrae dextram (dextras) V. roki si poda(ja)ti, cursum equis iungere L. v teku se ujemati s konji (sl.: konje dohajati v teku), libellum epistulae Plin. iun. pridati, equum equo C. konja za konjem priganjati, crescendo iungi O. skupaj (z)rasti, iungi humero, lateri alicuius O. pridružiti se komu, fossas saltu iungere Stat. skočiti čez … , gradūs Sil. skupaj (hod)iti. Kot voj. t. t.: copias (arma) alicui iungere L. združiti (strniti) se s kom, si Hasdrubal Hannibali iunctus esset L. ko bi se bil združil z … , sibi exercitum iungere Vell.; pesn.: tibi iungere castra paro V. hočem se združiti s teboj, alicuius castris sua iungere Vell., Tarchon iungit opes V.; o krajih = mejiti na kaj, biti blizu česa: Iano loca iuncta O., iuncta aquilonibus arctos O., Italia Dalmatis iuncta Vell., hortulus, qui Academiae iunctus fuit Ap., fundos iungere Petr. pokupiti = longos fines agrorum Lucan.; časovno: združiti (združevati), zvrstiti, razvrstiti (razvrščati): noctem diei plerumque iungere Val. Max., diei noctem pervigilem Iust., somnum morti Petr., consularem praetextam praetoriae Vell., consilio belli bellum Vell., iunge puer cyathos Stat., laborem Plin. iun. ne prekiniti; occ.
a) (v ljubezni) (z)družiti: corpus i. in abs. iungere O., Lucr. telesno se (z)družiti, spojiti (spajati) se.
b) zapreti: iunctae fenestrae H.
c) (rane) zdraveč zapreti (zapirati), skleniti (sklepati), zdraviti: vulnera Stat., orae iunctae Cels.; z abstr. obj.: ut cum illo commodo dolor animi iungeretur Ci., cum hominibus nostris consuetudines, amicitias, res rationesque iungebat Ci., so mu bila skupna, iuncta cum viribus ars O.; z abl.: est vis probitate iungenda Ci., improbitas scelere iuncta Ci., insania iuncta stultitiā Ci.; z dat.: priori posterius, posteriori superius non iungitur Ci., indignatio iuncta conquestioni Ci.

2. metaf. (v prijateljstvu ali sorodstvu) združiti (združevati), zediniti (zedinjati), skleniti (sklepati): sanguine iunctus O. soroden po krvi, puer puero amicitiā iunctus O., qui et sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci., qui se tecum omni scelere iunxerunt Ci., haec res et iungit, iunctos et servat amicos H., Rosianum artissimo vinculo tua in me beneficia iunxerunt Plin. iun., ab usu modico tibi iunctus O.; politično: povezati se, z(a)vezo skleniti s kom; med. in refl.: foedere iungi alicui L., se alicui iungere Eutr., se contra Romanos Tuscis Samnitibusque i. Eutr.

3. (s prolept. obj.) skleniti (sklepati), ustanoviti (ustanavljati): Latinum pacem cum Aeneā, deinde affinitatem iunxisse L., per hos iuncta societas L., foedera iungere O., L., amicitiam cum aliquo iungere Ci.

4. zložiti (zlagati), sestaviti (sestavljati), (z)vezati: iuncta verba Ci., iungitur (verbum) ex corrupto et integro, ut malevolus Q., verba in exitu iungantur Q. — Od tod adj. pt. pf. iūnctus 3

1. zvezan, spojen, združen; v zvezi z inter se: corpora inter se iuncta Ci.; s cum: natura cum alio iuncta Ci., iunctior cum exitu Ci.; z abl.: improbitas scelere iuncta Ci.; z dat.: aër mari iunctus Ci., ponto iunctior O. bliže morja, equis rheda Ci., indignatio conquestioni Ci., sapientiam iunctam habere eloquentiae Ci.

2. metaf. sprijaznjen, povezan s kom, zvezan, zaupen, iskren: frater tibi iunctus amore O., iunctissimus comes O., iunctissima pectora O., his qui erant philosopho Tauro iunctiores Gell.; subst. iunctissimi T. najbližji sorodniki.

3. kot ret. t. t.: lepo povezan (sestavljen): oratio Ci.

join² [džɔ́in]

1. prehodni glagol
spojiti, spajati, združiti, sestaviti, povezati, priključiti, pridružiti, srečati, dotikati

2. neprehodni glagol
priključiti se, pridružiti se, združiti se; včlaniti se; spojiti se; strinjati se (with s, z; in v, glede)
mejiti, dotikati se
vojska & navtika nastopiti službo
navtika vkrcati se
geometrija spojiti dve točki (s krivuljo ali premico)

vojska to join the army iti v vojsko
to join up iti k vojakom
to join battle spoprijeti se
to join forces with delati s skupnimi močmi
to join hands (with) skleniti roke, rokovati se, združiti se s kom
to join issue with ne strinjati se, pobijati (z argumenti)
sleng to join the majority umreti
to join in marriage poročiti
to join in friendship skleniti prijateljstvo
to join prayers skupaj moliti
to join s.o. in doing s.th. skupaj kaj delati

joindre* [žwɛ̃dr] verbe transitif združiti, spojiti, zvezati; dodati, pridati; priklopiti; dohiteti, doseči; verbe intransitif zapirati se (okno, vrata), tesno se prilegati (obleka)

joindre les mains skleniti roke
joindre les deux bouts (familier, figuré) ravno še shajati (z denarjem)
joignez à cela que ... k temu pride še to, da ...
j'ai essayé de le joindre par téléphone skušal sem ga doseči telefonično
la porte joint mal vrata se slabo zapirajo
se joindre à quelqu'un, quelque chose pridružiti se komu, čemu
se joindre pour quelque chose povezati se (skupaj) za kaj

juntar združiti, zbrati

juntar las manos skleniti roke
juntar la puerta pripreti vrata
juntar rabia (Am) pobesneti, razkačiti se
juntarse zbrati se, skupaj priti

knit^* [nit]

1. prehodni glagol
plesti, splesti; skleniti, združiti; povezati, sestaviti (together); mrščiti (čelo)

2. neprehodni glagol
povezati se, združiti se; mrščiti se

knit two, purl two dve desni, dve levi (pri pletenju)
to knit the hands skleniti roke
to knit one's brows mrščiti čelo
a well-knit frame lepa postava, lepa rast

legare¹

A) v. tr. (pres. lego)

1. zvezati:
pazzo da legare čudak, prismuknjenec
legarsela al dito pren. kaj si dobro zapomniti

2. vezati, povezati:
legare la mucca alla greppia kravo privezati k jaslim

3. stapljati, zlivati (kovine) v zlitine, legirati

4. kulin. vezati, legirati

5. pren. povezati; združiti, združevati:
sono legati da lunga amicizia veže jih dolgoletno prijateljstvo

6. (rilegare) vezati (knjigo)

7. vdelati (dragulje)

B) v. intr. vezati se; prijeti se; pren. ujemati se

C) ➞ legarsi v. rifl. (pres. mi lego) zvezati se; združiti, združevati se

ligar [g/gu] ob, za-, z-vezati; združiti, zliti; zadolžiti (koga)

ligarse skleniti zvezo
ligarse con una promesa z obljubo se zavezati

liguer [lige] verbe transitif zvezati, združiti

se liguer zavezati, združiti se; zarotiti se
tout s'est ligué contre moi (figuré) vse se je zarotilo proti meni

link up prehodni glagol & prehodni glagol
povezati (se), spojiti (se), združiti (se) (with s, z)

maridar poročiti(se), zakonsko živeti; zvezati, združiti

marier [marje] verbe transitif poročiti; oženiti, omožiti; dati v zakon; figuré združiti (à z), (s)kombinirati, sestaviti (barve)

se marier poročiti se; omožiti se, oženiti se, vzeti se; figuré združiti se, ujemati se, skladati se, harmonirati
fille féminin à marier za možitev godna hči
se marier civilement, religieusement poročiti se civilno, cerkveno
elle s'est mariée avec un médecin poročila se je z nekim zdravnikom

maritare

A) v. tr. (pres. marito)

1. omožiti; poročiti; oženiti

2. pren. združiti, združevati

B) ➞ maritarsi v. rifl. (pres. mi marito)

1. omožiti se; poročiti se; oženiti se

2. pren. združiti, združevati se

mate² [méit]

1. prehodni glagol
združiti, družiti v par, poročiti, pariti
ameriško, tehnično sestaviti, postaviti, montirati (to na)

2. neprehodni glagol
poročiti se, združiti se
zoologija pariti se; ujemati se (with)

meter položiti (v), deti (v), vtakniti, vložiti; pri-, v-mešati; združiti; potopiti; vtihotapiti; povzročiti; natvesti; prigovarjati; oslepariti, opehariti; zaplesti

meter en la cabeza v glavo vbiti
meter cizaña povzročiti razprtijo
meter chismes klepetati, čenčati, opravljati
meter a alg. los dedos por los ojos natvesti komu (da je belo črno)
no hay quien le meta ni ga, ki bi ga ugnal
meter miedo navdati s strahom
meter las narices en svoj nos vtikati v
meter la pata blamirati se
meterle a alg. en un puño v kozji rog koga ugnati; v zadrego spraviti
meter ruido hrušč delati, razgrajati
meterse vsiliti se v, vmešati se, zabresti v
meterse en vmešati se v, spustiti se v, brigati se za
meterse en los peligros v nevarnost se podati
meterse en todo povsod svoj nos imeti
meterse a. en la cabeza nekaj si v glavo vbiti
meterse con alg. v prepir se s kom spustiti
meterse en la cama biti priklenjen na posteljo, ležati (bolan) v postelji
meterse a (hacer a/c) začeti (kaj delati)
meterse fraile postati menih
meterse soldado nastopiti vojaško službo
no me meto en nada s tem ne maram imeti nobenega posla

mingle [miíŋgl]

1. neprehodni glagol
zliti se, spojiti se, mešati se, pomešati se, (z)družiti se (with s, z)
vmešati se, vplesti se (in v)

2. prehodni glagol
pomešati, spojiti, združiti (with s, z)

with mingled feelings z mešanimi občutki