Franja

in-tendō -ere -tendī -tentum

I.

1. nape(nja)ti: tormenta Cu., fauces Ci., arcum intendebat Apollo V., vela secundi intendunt zephyri V., rana intendit cutem Ph.; occ.
a) razpe(nja)ti, raz(pro)streti (raz(pro)stirati), razgrniti (razgrinjati), raztegniti (raztezati), (raz)širiti: nemus intendat silvas (drevesa) Pr.; refl.: nubes se intendēre Cu. so se razpeli (vlekli) po nebu, primis se intendentibus tenebris L. ko se je ravno stemnilo, nox se intendit L.; tudi brez se: vesperā intendente Amm. se nagiba, se je nagnil, intendentes solis radii Aur.
b) s čim prevleči, prekri(va)ti: tabernacula carbaseis intenta velis Ci., intenditque locum sertis V., bracchia tergo V. z govejim usnjem, gracili geminas stamine telas O., sellam loris Q., citharam nervis Q.; od tod z obrnjeno konstrukcijo (prim. circumdare): vincula collo V., coronas postibus O. razobesiti po … , folia sacrificationi Col.

2. metaf. nape(nja)ti = (po)večati, povelič(ev)ati, poviš(ev)ati, (po)množiti: cornū … intendit vocem V., intentis oculis contemplari Ci. z napeto pozornostjo, languescet industria, intendetur socordia T., spiritum intendere Cu. dihanje, odium, gloriam, cupiditates T., regis curam Cu., officia S. svojo gorečnost, formidinem, metum T., vera T. pretiravati, leges Plin. iun. poostriti, syllabam Gell. zatezati, se intendere Ci. napenjati se, truditi se. —

II.

1. raztegniti (raztezati), iztegniti (iztezati), pomeriti (pomerjati), nameriti (namerjati), obrniti (obračati) kam: manus T., bracchia O., palmas O.; smer: dextram intendit ad statuam Ci., aures ad verba O., Ci., aciem (oculorum) in omnes partes Ci., oculos in vultum legentis Iust.; z dat.: manus verberibus T. pomoliti, bracchia remis V. iztegniti po … ; occ. (orožje) obrniti proti komu, nameriti na koga, naperiti zoper koga: intentus est arcus in me unum Ci., hastas L. nastaviti, sagittas Cu., sagittam V. pomeriti s puščico, sprožiti jo, telo intento stare L. z golim mečem, tela in patriam Ci., tela intenta iugulis civitatis Ci., telum in iugulum Plin. iun., signa legionum intenta cervicibus vestris Ci., i. ictūs T., intento igne Sil. (o streli); pren.: de ducentis nummis primum intendam ballistam in senem Pl.

2. metaf.
a) pot ubrati, na pot stopiti (stopati), kreniti po poti, nameriti jo, odpraviti (odpravljati) se, (na)potiti se kam: iter in Italiam L., a portā ad praetorem iter intendit L., fugam i. L., Cu., Lucan. v beg se pognati, zbežati; prolept.: novum alveum Cu. napraviti si, quo ire intenderat S.; occ. obrniti (obračati) se, kreniti kam: ut eo, quo intendit, mature cum exercitu perveniat Ci., quo intendam? Ter., quo intenderat, in Manliana castra pervenit Ci.; pren. kam hoteti dospeti, nameniti se (namenjen biti) kam: ante … quam illuc proficiscare, quo te dicis intendere (v govoru) Ci.; stremeti, težiti za čim: huc igitur intendit T., quocumque intenderat, res adversae erant S., huc potius intenderet T., ea (natura) non satis proficere potuisset, nisi eodem studio atque imitatione intendisset Ci., ubi Marius haruspicis dicta eodem intendere videt S. prav na to meriti.
b) (kako dejanje) naperiti (naperjati), snovati proti komu, zoper koga: facinus in alienum hominem intentum Ci., periculum in omnes intenditur Ci., bellum in Hispaniam, bellum eo i. L., in aliquem (alicui) crimen L. (ob)dolžiti, (o)kriviti koga, dolum Cu. zvijačo (past) nastaviti, fallaciam in aliquem Ter. (po)lotiti se koga z … , alicui probra ac minas T. sramotiti ga in groziti mu, alicui litem Ci. pravdo začeti (sprožiti, naperiti) zoper koga, crimen in aliquem L. ali (adulterii) crimen alicui Suet. (ob)dolžiti, (o)kriviti koga (česa), quo cupiditatem intendit Antonius Ci.; brez določitve smeri: actionem perduellionis intenderat Ci. je bil naperil (sprožil) tožbo …
c) (svojega duha, svojo skrb, pozornost) obrniti (obračati) na kaj, paziti, prežati na kaj, streči po čem: animum ad reparandas vires Cu., animus intenditur in curas Ci., animum i. in ea quae … Ci., oculos et mentes in pugnam C., illuc mentem Q., animum rebus honestis H., Q., cogitationes in aliquid L., curam in apparatum belli L., sensus ad aliquid Ci., omnes curas in aliquem Cu., alicui rei curam Plin., dolorem in ultionis solacia Iust., opes ad dominationem occupandam Iust., considerationem ad rem Ci., eruditionem ad rem Plin. iun., laborem in aliquid Q., in rem novam i. Q., ad nuptias Cleopatrae Iust.
č) posvetiti (posvečevati) se, vda(ja)ti se čemu, baviti (pečati, ukvarjati) se s čim: in Italiam resque urbis T., ad publicas curas T., se alienis negotiis T.; occ.
d) nameniti se, namerjati, nameravati: consilium Ter.; s pronominalnim obj.: si Antonius, quod animo intenderat, perficere potuisset Ci., neque quod intenderat, perficere potest S., non quod intenderat, ut Adherbalis potiretur, efficere potuit S., intendentes, ut oratores fiant Q.; z inf.: fugā salutem petere intenderunt C., in potestatem redigere animo intendit T.
e) trditi, skušati dokazati: id, quod intenderemus, confirmare Ci., falsum i. Ci.; abs.: eum, quomodo nunc intendit, ne in vivorum quidem numero fuisse demonstrat Ci.; z ACI: (Lupus) intendere coepit, se oportere … facere Ci., hunc se intendit esse Ter. — Od tod adj. pt. pf. intentus 3, adv. -ē

1. napet; kot pt. pf.: intentus arcus Cu., O., intentae chordae Ci.; pren.: intentus labor O. naporno delo, intentior cura L., Cu. večja, intenta alimentorum pretia T. povišana cena, intentior disciplina T. strožji, tesnejši, febris Cels. huda, impetus intentior Sen. ph. silnejši, ut altera pars orationis levis atque summissa, sic haec intenta ac vehemens esse debet Ci.; enalaga: milites intenti T. goreči v službi.

2. metaf. napeto (z napeto pazljivostjo) čakajoč (pričakujoč) koga ali kaj, prežeč na kaj, pazljiv, pozoren: intenti exspectant signum V., omnes milites intenti pugnae proventum exspectabant C., intentiores utrimque custodiae L., cum Maria corde intentissimo pasceretur Aug., mutato vultu intentissimus cogitare coepi Aug., intentissima conquisitio L.; na vprašanje na kaj? z ad ali in z acc.: ad pugnam C., in pugnam intenti Cu., ad nutum ducis Cu., ad id tantum L., in omnem occasionem L., ad unum imperium L., mens in imagines Ci.; tudi adversus omnes motus L.; pesn. z dat.: mens intenta malis L.; z odvisnim vprašalnim stavkom: intenti, quam mox signum daretur L., intenti paratique, si lacesserentur L., intentus, sive Etruria se interim sive Latini aut Hernici moverint L. pazljiv na vsako gibanje, bodisi v Etruriji ali … , intente audiri Q., intentius contemplari Amm.; occ.
a) zelo skrbeč za kaj, nenehno misleč na kaj, na umu (v mislih) imajoč kaj, prizadevajoč si za kaj, marljivo se s čim ukvarjajoč, prizadeven, skoren = vnet za kaj, skrben, iskren: intentius delectūs habere L., intentius bellum apparare L., intentius se excusare T., ea multo intentius petere in vitā Corn., eo intentius Vologeses premere obsessos T., intentius admonere, ut … L., intente instanterque pronuntiare Plin. iun., intente observare Vulg.; z dat.: intentus operi agresti, rustico L., arti Cu., servilibus officiis L., libello Fl., paci Lucan., cogitationi Suet., proeliis Amm., dies vigiliae intentae Amm.; zlasti z dat. gerundivi: agendo Galliarum censui intentus T., non ante umquam Volscos nec ducibus legendis nec exercitui scribendo intentiores fuisse L., celerandae victoriae intentior T., inter id instruendae fraudi aliquanto intentior quam muniendis castris aut ulli militari operi L.; z ad: ad curas L., ad parendum L.
b) pripravljen (gotov) na boj (udar); z ad ali in: exercitus ad proelium intentus ornatusque T., cum adunata omnis classis et intenta in navale bellum esset Iust.; z dat.: dimicationi ultimae instructus intentusque L.; abs.: paratus et intentus, intentus paratusque, armatus intentusque S., L., T.

lâcher¹ [Iɑše] verbe transitif izpustiti; zrahljati, popustiti; opustiti, na cedilu pustiti

lâcher un verre spustiti kozarec na tla
lâcher un coup de poing zadati udarec s pestjo
lâcher prise iz rok izpustiti, odnehati
faire lâcher prise komu plen zopet odvzeti
lâcher pied zbežati
lâcher les chiens après quelqu'un, contre quelqu'un naščuvati pse na koga
lâcher la rampe, lâcher la perche (figuré) umreti
lâcher le mot (commerce) reči svojo zadnjo besedo
lâcher sa ceinture d'un cran popustiti si pas za eno zarezo(luknjo)
lâcher le paquet (populaire) priznati
lâcher ses études opustiti študij
ne pas lâcher quelqu'un d'un pas komu vedno za petami biti

large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje

de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
dans une large mesure v veliki meri
au long et au large na vse strani
au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
vent masculin du large veter z morja
vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
avoir deux mètres de large biti 2 m širok
être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
gagner le large izpluti na odprto morje
prendre le large zbežati
au large! odstranite se! nazaj!

leg¹ [leg] samostalnik
noga, bedro, stegno; krača, bočnik; etapa (pri potovanju, letenju); hlačnica, nogavica, golenica (škornja); noga stola, mize
navtika ena smer pri cikcak vožnji; stranica trikotnika, tangenta, krak šestila
šport stran igrišča desno od metalca (kriket)

to be all legs nogat, dolgonog
to be off one's legs biti slab v nogah
to be on one's last legs biti z eno nogo v grobu, biti na koncu svojih moči
the boot is on the other leg resnica je čisto drugačna, razmere so se spremenile
to fall on one's legs postaviti se na noge, končno uspeti, imeti srečo
to feel (ali find) one's legs shoditi (otrok)
to get a leg in pridobiti zaupanje
to get upon one's legs razjeziti se, planiti kvišku
to get on one's hind legs postaviti se po robu, pripraviti se k obrambi
to give s.o. a leg up pomagati komu naprej
not to have a leg to stand on ne imeti se na kaj opreti, ne imeti opravičila
to have a bone in one's leg dati šaljiv odklonilen odgovor
to have the legs of biti hitrejši od koga
to have legs biti zelo hiter (zlasti ladja)
to have good sea legs ne dobiti morske bolezni, biti pravi mornar
to keep one's legs obdržati se na nogah
leg and leg enako stanje v igri, enako število točk
on one's (hind) legs na nogah, pri dobrem zdravju
to pull s.o.'s leg imeti koga za norca, šaliti se s kom
to put one's best leg foremost pohiten
to run s.o. off his legs nalagati komu prevež dela, obremeniti koga z delom
to set s.o. on his legs pomagati komu na noge
arhaično to make a leg prikloniti se
to shake a leg britanska angleščina, pogovorno plesati, ameriško, sleng pohiteti, podvizati se
to shake a loose leg razuzdano živeti
to show a leg vstati
to show a clean pair of legs zbežati
to stand on one's own legs biti samostojen, postaviti se na lastne noge
to stretch one's legs iti na sprehod
to take to one's legs popihati jo
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo
black-leg slepar, stavkokaz

montrer [mɔ̃tre] verbe transitif (po)kazati; dati videti, prinesti na dan; postaviti na ogled; razkriti; dokazati

se montrer pokazati se; izkazati se
montrer ses bijoux razkazovati svoj nakit
montrer le chemin, la porte pokazati pot, vrata
montrer la corde biti oguljen
montrer les dents à quelqu'un (figuré) pokazati zobe komu
montrer quelqu'un du doigt pokazati s prstom na koga
montrer le poing à quelqu'un s pestjo zažugati komu
se montrer au public stopiti pred občinstvo
montrer les talons pokazati peté, zbežati
montrer patte blanche (familier) pokazati dogovorjeni spoznavni znak, geslo, da lahko vstopimo

mur [mür] masculin zid; stena; pluriel mesto, del mesta med obzidjem

dans nos murs v (našem) mestu, tu; v naše mesto
au pied du mur (figuré) v slepi ulici, v zagati
mur d'appui, de parapet prsobran
mur d'assaut (sport) plezalna stena
le mur de l'Atlantique, de Berlin Atlantski, berlinski zid
mur de cloison vmesna stena, prestenek
mur de clôture ograjni zid
mur d'enceinte mestno obzidje
mur de face čelna stran (zgradbe)
Mur des Lamentations zid žalovanja (v Jeruzalemu)
mur mitoyen, coupe feu požarni zid
mur orbe slepa stena
mur de séparation ločilni zid
mur du son, mur sonique (aéronautique) zvočni zid
cet homme est un mur ta človek je nepopustljiv, brezčuten
se cogner, se heurter à un mur zadeti ob zid, naleteti na nepremostljivo oviro
les murs ont des oreilles stene, zidovi imajo ušesa (lahko nas kdo sliši, govorimo po tihem!)
coller, mettre quelqu'un au mur postaviti koga ob zid, ustreliti ga
(se) donner de la tête contre le mur (figuré) riniti z glavo skozi zid
être le dos au mur ne môči zbežati
mettre quelqu'un au pied du mur (figuré) ugnati koga (v kozji rog)
sauter, faire le mur (figuré) iti ven brez dovoljenja (vojaki, učenci v internatu)

páničen panic; panic-stricken; pogovorno panicky

páničen strah panic (ali unreasoning) fear
v páničnem strahu in panic fear
biti, zbežati v páničnem strahu to panic

paniqué, e [panike] adjectif

être paniqué (familier) zelo se ustrašiti (in zbežati)

petō -ere -īvī (-iī) -ītum (prim. skr. pátati leti, pada, gr. πέτομαι, πίπτω, lat. penna).

I.

1. hiteti, iti, leteti kam: Sil., p. non castra, sed naves N., Etruriam N., continentem C. pluti proti kopnu, loca calidiora Ci. leteti, seliti se (o žerjavih), caelum alis O., terram V. pasti na zemljo, cursu muros V. teči k obzidju; pass.: Troia petitur classibus V. z ladjevjem hitijo proti Troji; z acc. personae: Apollo petit Ascanium V. se bliža Askaniju; z notranjim obj.: fugam C. v beg se spustiti, zbežati, iter Brundisium terrā Ci. ubrati pot v Brundizij po suhem (po kopnem), napotiti se v Brundizij po suhem (po kopnem), diversas vias Val. Fl. ub(i)rati, alium cursum Ci. zaokreniti, obrniti; metaf.: mons petit astra O. se strmo vzdiguje, strmi, petit navis pontum Ci. pluje v pristan(išče), campum amnis petit V. teče (dere) v poljano (proti poljani).

2. iti nad koga, udariti (udarjati) na koga, napasti (napadati), prim. impetus: vehementer petunt (sc. gladiatores) Ci., quotiescumque me petisti, per me tibi obstiti Ci., Indos Cu., angues Laocoonta petunt V., vultus alicuius unguibus p. H., Hesperiam bello V. z vojsko iti nad Hesperijo, napasti Hesperijo; od tod occ.: rex telis petebatur Cu. na kralja so streljali (se je streljalo), collum, caput p. Ci. segati po vratu (glavi), taurus cornu petit V. bode, nabada, napada z rogovi, mālo puella me petit V. meče za mano, arcu alta p. V. kvišku (v višino, v zrak) meriti, aëra disco H. v zrak metati, terram ore V. (za)gristi, zaje(ma)ti, somnus petit navitam V. prevzame (prevzema), zajame (zajema); metaf. (za)groziti, (za)pretiti, (za)žugati komu, ogroziti (ogrožati) koga: bello urbem V., armis patriam Vell., non iniustis vindiciis alienos fundos, sed castris, exercitu, signis inferendis Ci., cuius latus mucro petebat? Ci., Troianos monstra petunt V., maxime Athenienses peti dicebantur N. govorilo se je, da je napad usmerjen predvsem proti Atencem, p. aliquem fraude L., falsis criminibus T.

3. (v prijaznem pomenu) obrniti se na koga, (za)prositi koga: Pl., Q. (Decl.), Eutr., te supplex peterem V.; pesn.: Ilionea petit dextrā V. prime z desnico. —

II.

1. (hod)iti kam, na kaj, za čim, (po)iskati kaj, skušati (izkušati) kaj dobiti: ut aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes apibus statioque petenda V.

2. metaf.
a) iskati kaj, stremeti, težiti za čim (naspr. fugere, vitare): Cels., salutem fugā C., S. (prim.: hic praedam pedibus petit, ille salutem O.), alicuius societatem N., mortem, sapientiam Ci., gloriam S., non pecuniam, sed vitam et sanguinem Ci., a litteris (v znanosti) doloris oblivionem p. Ci.; pesn. (analogno po skladu glag. studēre) z inf. iti na to, da bi … , delati (za to), da bi … , iskati način (možnost), da bi … , skušati: Lucr., petunt dextrae coniungere dextram O., ne pete conubiis natam sociare Latinis V., petimus bene vivere H.
b) poganjati se za čim, potegovati se za kako službo (funkcijo), prositi za kako službo (funkcijo), kandidirati, konkurirati za kako službo (funkcijo): consulatum, praeturam Ci., M. Curtio tribunatum ab aliquo Ci. prositi koga za tribunat za Marka Kurcija, in unum locum L. potegovati se za eno mesto, kandidirati na eno mesto; abs.: ii, qui nunc petunt Ci. sedanji kandidati, multi et potentes petebant L.; subst. pt. pr. petēns -entis, m potegovalec za kaj, kandidat, prosilec, ponudnik: G.; occ. α) (za)snubiti: multi illam petiere O., virginem petiere iuvenes L., natam et conubia V. prositi. β) hoteti imeti za ljubico ali ljubčka, gnati se za katero (katerim), hoditi za moškim(i): ut Sempronia viros peteret saepius quam peteretur S., dumque petit, peritur pariterque accendit et ardet O., cum te tam multi peterent, tu me una petisti Pr.
c) zahtevati, terjati: quantum res petit Ci., sui laboris praemia C., partem praedae T., alicuius vitam Ci., nova iura Ci., id, quod petivit, consecutus est N., virgo ad libidinem petita L.; occ. sodno (na sodišču, po sodišču) zahtevati, terjati, prisvojiti (prisvajati si), s tožbo izterj(ev)ati, (iz)tožiti: hereditatem Icti., hereditatis possessionem Ci., calumniā litium alienos fundos Ci., pecuniam Ci., Icti., pecuniā peti Ci. tožen biti zaradi denarja, is, unde ali a quo petitur Varr., Ci., Gell., Icti. toženec (naspr. is, qui petit = petitor).
d) prositi koga kaj (česa), (iz)prositi (si): pacem a Romanis C., auxilium a Lacedaemoniis N., opem ab aliquo Ci., eius delicti veniam Ci., vitam nocenti T.; pesn.: auxilium mucrone V.; z dvojnim acc.: Iphicratem ab Atheniensibus ducem (za vojskovodjo) N.; pogosto s finalnim stavkom: Plin. iun., Petr. idr., abs te peto, efficias Ci., a Gnaeo Pompeio consule petit, quos ex Cisalpina Gallia consules sacramento rogasset, ad signa convenire et ad se proficisci iuberet C., a vobis peto, ut consilium probetis, deinde ne conemini N., petere de (redko!) aliquo, ut … Ulp. (Dig.), petito (abl. abs.), ut … Iust.; z inf.: arma petebat ferre Stat.; z ACI pass.: cum peteret (sc. solum) donari quasi proprio suo ac peculiari deo Suet., petit aes sibi dari Gell., quod hominem avarum creari consulem peteret Hyg.
e) iti, priti po kaj, prinesti (prinašati), (pri)peljati, privesti (privajati) kaj, koga: Ter., Plin., dixi me daturum ei aliquid, mane ut peteret, rogavi Ci., teli sumendi aut petendi causā L., aggeris (commeatūs) petendi causā procedere C., aliquid ab impedimentis p. C., Tartareum custodem in vincla petivit a solio regis V. šel je h kraljevemu prestolu in čuvaja Tartarja privedel (gor), da ga je vklenil; metaf.: p. suspirium alte Pl. ali latere imo spiritum H. globoko iz prsi (iz globine prsi) zasopsti, globoko (za)vzdihniti, gemitūs alto de corde O. globoko vzdihniti (vzdihovati), unde exempla peterentur Ci. od kod bi se vzeli primeri (zgledi), od kod naj človek vzame primere (zglede).

Opomba: Pf. pesn. včasih petī (= petiī): Sen. tr., Stat., petīt (= petiit): V., O.

pokázati to show; to demonstrate; to indicate; to point (na at); to expose to view, to exhibit; to manifest, to display

pokaži mi to! let me see it!, show it to me!
ti bom že pokazal! I'll teach you!, I'll show you!
pokázati s prstom na koga to point one's finger at someone
pokázati svoje načrte, namere to show one's plans, intentions
pokázati svoje dokumente to show one's papers
pokázati svoje karte to show one's cards (tudi figurativno)
pokázati pête (zbežati) to show someone a clean pair of heels
pokazali so mi sobo I was shown the room
pokazal je veliko spretnost he displayed great skill
pokázati svojo strahopetnost (figurativno, arhaično) to show the white feather
pokázati svojo zlobno naravo (figurativno) to show one's cloven hoof
pokázati slab okus to show bad taste
pokázati znake utrujenosti to show signs of fatigue
pokázati (opozoriti) na kaj to point out something
pokázati zobe to show one's teeth (tudi figurativno)
pokázati komu vrata to show someone the door
pokaži, kaj znaš! do your stuff!
pokázati se (v javnosti) to show someone; to appear, to turn up; to become manifest, to come to light; (izkazati se) to prove (oneself)
pokazal se je (prišel je) šele ob desetih he didn't show up until ten
pokazal se je hvaležnega he showed himself grateful, he proved to be grateful
on bi rad pokazal, kaj zna he wants to show off
se bo že pokazalo! time will show!
pokazalo se je, da... it turned out (ali it became evident, it was found) that...
kmalu se bo pokazalo, ali imate prav we shall soon see if you are right

prendre* [prɑ̃drə] verbe transitif vzeti; prijeti; zavzeti, osvojiti; zgrabiti, pograbiti, ujeti, aretirati; zalotiti, presenetiti; figuré pojmiti, razumeti; zaznati; smatrati, imeti (pour za); nakopati si (bolezen); privzeti (navado); kupiti (vozovnico); prisvojiti si, zmakniti; familier dobiti; photographie fotografirati; verbe intransitif imeti ali pognati korenine; priti v tek; izbruhniti (ogenj), vžgati se; ubrati svojo pot, kreniti (à gauche na levo); uspeti (zvijača), imeti uspeh (predstava, knjiga); učinkovati; zamrzniti (reka); strditi se (krema, cement)

se prendre (à) začeti
se prendre à quelque chose obviseti na čem

1.

à le bien prendre pri mirnem premisleku
à tout prendre v celoti (vzeto)
aller prendre quelqu'un iti po koga
en prendre et en laisser to ni treba tako resno vzeti
c'est à prendre ou à laisser da ali ne; ali ... ali
savoir en prendre et en laisser móči se odločiti
se laisser prendre pustiti se ujeti, prevarati
s'en prendre à quelqu'un de quelque chose pripisovati komu krivdo za kaj, komu kaj očitati
en venir au fait et au prendre priti v odločilnem trenutku
s'y prendre prendre lotiti se
s'y prendre bien (mal) spretno (nespretno, bedasto) se lotiti, se pripraviti
savoir s'y prendre avec quelqu'un znati s kom ravnati, občevati

2.

prendre acte de quelque chose vzeti kaj na zapisnik
prendre de l'âge (po)starati se
prendre l'air iti na sprehod, na zrak; aéronautique odleteti
prendre de l'altitude (aéronautique) dvigniti se v višino
se prendre d'amitié avec quelqu'un spoprijateljiti se s kom
prendre ses 20 ans postati 20 let star
prendre les armes zgrabiti za orožje
prendre un arrangement (commerce) skleniti poravnavo
ça ne prend pas avec moi to pri meni ne vžge
prendre quelqu'un en aversion zamrziti koga
prendre les avis de quelqu'un priti h komu po nasvet(e)
prendre un bain (o)kopati se
on ne sait par où, par quel bout le prendre z njim se ne da shajati
prendre la balle au bond (figuré) zgrabiti za priložnost, za priliko
bien lui en prend de ... sreča zanj, da ...
prendre à bord vzeti na krov (ladje), familier vzeti v avto
prendre sur la bouche odtrgati si od ust, pristradati
prendre le change dati se speljati na napačno sled
prendre un cheval staviti na konja (pri dirkah)
se prendre aux cheveux (tudi figuré) biti si v laseh, prepirati se
prendre à travers choux (figuré) nemoteno zasledovati svoj cilj
prendre le chemin ubrati pot
prendre à cœur vzeti, gnati si k srcu; prizadevati si
prendre une commande (commerce) dobiti naročilo
prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
prendre connaissance (de) vzeti na znanje
prendre en considération vzeti v poštev
prendre corps oblikovati se
prendre coup (architecture) usesti se, pogrezniti se
prendre courage opogumiti se, osrčiti se
prendre cours à partir de (commerce) teči od
prendre par le plus court iti po najkrajši poti
prendre ses degrés, grades diplomirati, promovirati
prendre quelqu'un au dépourvu popolnoma koga presenetiti
prendre le deuil obleči žalno obleko
prendre des dispositions ukreniti
prendre de la distraction, du repos razvedriti se, odpočiti si
prendre l'eau prepuščati vodo
prendre effet učinkovati; stopiti v veljavo
prendre de l'embonpoint, du ventre dobiti trebuh, zdebeliti se
prendre un engagement prevzeti obveznost
prendre son vol odleteti
prendre exemple sur quelqu'un zgledovati se po kom
prendre fait et cause pour quelqu'un zavzeti se za koga
prendre femme oženiti se
prendre pour femme vzeti za ženo, poročiti
prendre feu vžgati se, figuré vneti se (za kaj)
prendre sous le feu obstreljevati
prendre fin iti h koncu
prendre ses fonctions nastopiti svoje funkcije
prendre froid prehladiti se
prendre la fuite zbežati
prendre garde paziti
prendre goût à quelque chose vzljubiti kaj
prendre une habitude navaditi se
le prendre de haut biti ošaben, prevzetovati
prendre l'initiative prevzeti iniciativo
prendre (de l') intérêt à dobiti zanimanje za
prendre les intérêts de quelqu'un zastopati interese kake osebe
prendre à l'intérêt izposoditi si proti obrestim
prendre un intérêt dans (finančno) se udeležiti česa
prendre le large zapluti na odprto morje
prendre à la lettre dobesedno vzeti ali razumeti
prendre la liberté dovoliti si
prendre des libertés avec quelqu'un dovoliti si predrznost do koga
prendre à louage najeti
prendre la haute main prevzeti oblast; imeti največji vpliv
prendre la mer zapluti na morje
prendre des mesures podvzeti ukrepe ali mere
prendre au mot prijeti za besedo (quelqu'un koga)
prendre naissance nastati
prendre note zabeležiti, zapisati
prendre sur sa nourriture, sur son sommeil odtrgati si od ust, od spanja
prendre ombrage postati nezaupljiv; figuré spotikati se
prendre la parole začeti govoriti
se prendre de parole, (familier) de bec prerekati se, pričkati se, prepirati se
prendre part à quelque chose udeležiti se česa
prendre en mauvaise part zameriti
prendre un parti skleniti
prendre le parti de quelqu'un potegniti s kom
prendre son parti sprijazniti se (s čim)
prendre à partie napasti
prendre le pas sur quelqu'un prehiteti, prekositi koga
se prendre de passion pour strastno se navdušiti za
prendre patience potrpeti
prendre de la peine pour quelqu'un delati si skrbi za koga
prendre peur ustrašiti se
prendre une photo napraviti fotografski posnetek, fotografirati
prendre pied ustaliti se
prendre du poids pridobiti na teži
je le prends en pitié smili se mi
prendre le pouls potipati pulz
prendre des précautions podvzeti previdnostne ukrepe
prendre la présidence prevzeti predsedstvo
prendre racine ukoreniniti se
prendre en remorque odvleči
prendre un rendez-vous določiti, zmeniti se za sestanek
prendre des renseignements poizvedovati, informirati se
prendre du repos počivati
prendre une résolution, un parti skleniti, odločiti se
prendre sa retraite iti v pokoj
prendre en riant vzeti s humorjem
prendre un rôle prevzeti vlogo
prendre un rhume dobiti nahod
prendre au sérieux, au tragique resno, tragično vzeti
prendre soin de skrbeti za
prendre des soins dajati si truda, truditi se
prendre sn source izvirati (reka)
prendre sur soi prevzeti odgovornost
prendre à tâche de (po)truditi se za
prendre du bon temps prijetno se zabavati, veseljačiti
prendre terre pristati na zemlji, izkrcati se
prendre une meilleure tournure obrniti se na bolje
à tout prendre ako vse upoštevamo
prendre le train (od)peljati se z vlakom
prendre un verre sur le zinc stojé (pri točilni mizi) popiti kozarček
se prendre de vin opi(jani)ti se
prendre son vol odleteti
prendre le volan sesti za volan
on ne m'y prendra plus to se mi ne bo več zgodilo, ne bom šel večna te limanice
pour qui me prenez-vous? za koga me pa imate?

re-linquō -ere -līquī -lictum (re in linquere)

I. (z izraženim pomenom predpone re)

1. (za seboj, za sabo) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) = ne vzeti (jemati) s seboj (s sabo): Ter., O., Cu., Iust. idr., alterum avexit secum, alterum reliquit Pl., vim auri in Ponto relinquere Ci., ne quem post se hostem relinqueret C., aliquem in Galliā relinquere C., obliti, quid relinquerent, quid secum ferrent L., armis relictis Siciliā decedere N., impedimentis … praesidio sed milia hominum reliquit C.; s predik. acc.: eius pontis custodes principes relinquere N. kot čuvarje; v pass. = zaosta(ja)ti: relinqui paulatim solem cum posterioribus signis Lucr.; o krajih: Cragon, arva O., Britanniam relictam conspexit C.; metaf.: omnes in omni genere eloquentiae procul a se relinquere Q., excusationem aculeos in animo alicuius Ci.; occ. (ob smrti) zapustiti (zapuščati), pustiti (puščati) za seboj (za sabo): filiam Ter., Ci., uxorem gravidam L., aliquem heredem testamento Cu., heredium a patre relictum N., unde efferretur (za pogrebščino), vix reliquit N., pauper a maioribus relictus N.; metaf.: sibi hanc laudem relinquere Ter., rerum memoriam Ci., nomen H., magnam reliquit famam sui N., Sappho sublata desideriam sui reliquit Ci., velut hereditate relictum odium N. podedovano; o pisateljih: Lact. idr., qui illorum temporum historiam reliquerunt N., ibi eum perisse scriptum reliquerunt N., scripta posteris relinquere Q., orationes relinquere Ci., vates ficta reliquerunt O.

2. (kot ostanek) pustiti (puščati): Pl., S., V. idr., nec vas, nec vestimentum Ter., nihil praeter nudum solum Cu., alicui non modo granum nullum, sed ne paleas quidem ex omni fructu relinquere Ci., equitatus partem sibi reliquit C. si je pridržal, je obdržal, pauca aratro iugera relinquere H.; v pass. = osta(ja)ti, preosta(ja)ti, biti: relinquebatur una per Sequanos via C.; metaf.: spes relinquitur C., Ci., N. idr., quis relictus est obiurgandi locus? Ter., deliberandi sibi spatium (čas za premislek) reliquit N., facultatem sui colligendi C., locum alicui rei relinquere C. dati priložnost, pustiti prostora čemu; z odvisnikom: relinquebatur, ut hostibus noceretur C. preostajalo je, bilo je možno, relictum est, ut … contendat Ci. ep.; occ. prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), izročiti (izročati): ceteros veniae vel saevitiae Vitelii reliquit T., hoc ne in opinione quidem cuiusquam relinquo Ci., cadaver canibus dilaniandum reliquisti Ci., habitanda fana apris ali haec porcis comedenda relinquere H., aliquem poenae O., Plin. iun.; z inf.: H., Lucr. idr.

3. (s predik. adj. ali enakovrednim prepozicionalnim določilom) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) (v kakem stanju ali položaju): relinquere aliquem insepultum Ci., agros intactos Iust., tabellas vacuas Q., Morinos proficiscens reliquerat pacatos C. pomirjene, v miru, senatores subselliorum partem nudam et inanem reliquerunt Ci., parietes nudos et deformatos relinquere Ci.; metaf.: nihil inexpertum Cu. vse poskusiti, rem incohatam Ci., aras sine ture O., copias sine imperio C., aliquid in medio Ci., Q. nedognano = iniudicatum Q., quos incorruptos Iugurtha reliquerat S., inscriptionem incolumem relinquere Amm. —

II. (z zabrisanim pomenom prepone re)

1. pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) kaj, ločiti (ločevati) se od česa: nebulonem hunc Gell., domum propinquosque C., locum C., limen V., urbes H.; metaf.: me somnus reliquit Enn., aliquem febris V. ali quartana relinquit H. ali aliquis a quartanā relinquitur Ci. mrzlica pusti koga, mrzlica pri kom pojenja, relinquit aliquem anima N. ali vita Lucr., O. ali (obratno) aliquis relinquit animam Ter. ali vitam V. ((za)pustiti življenje =) izdihniti (dušo), umreti; toda: animus relinquit aliquem O., C. onesvestiti se, izgubiti zavest, ab omni honestate relictus Ci. brez sleherne … ; occ. na cedilu pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati): Pl., Ter. idr., Bactriani Bessum reliquerunt Cu., ab homine tam necessario se esse relictum N., reliquit consulem Ci., signa relinquere L. uskočiti, pobegniti, zbežati, dezertirati, L., relictā non bene parmulā H. odvreči; o ljubimcih: Pl., O., Pr., Tib.

2. metaf. opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), prezreti (prezirati): rem et causam et utilitatem communem Ci., alias res Pl., omnia Ci., relictis rebus Kom. vnemar pustivši (vse) svoje opravke; tako tudi: omnibus relictis rebus Pl. ali relictis rebus omnibus Ci. ali omnibus rebus relictis C., agrum alternis annis relinquere Varr. pustiti (dati) v prelog, pustiti v puščo (v pušči), pustiti neobdelano, ne obdelati (obdelovati), agrorum et armorum cultum Ci., obsidionem L., bellum Ci., in omni iure civili nequitatem reliquerunt Ci., quod cupide petiit, mature plena reliquit H.; z inf.: mirari multa relinquas Lucr.; occ.
a) v govoru hote izpustiti (izpuščati), zamolč(ev)ati, preskočiti (preskakovati), prikri(va)ti, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v poštev, ne vključiti (vključevati): hoc loco Domitium non relinquere Ci., comitatum Ci., ut illa omittam Ci., ut terrae motus relinquam Ci., locus a Panaetio non praetermissus, sed consulto relictus Ci. nalašč nedotaknjen, nalašč ne vzet v misel, nalašč ne upoštevan.
b) pustiti neobdelano, ne ukvarjati (pečati) se s čim, ne zanimati (brigati) se za kaj, zanemariti (zanemarjati) kaj: artem inveniendi totam relinquere Ci., relictae possessiones Ci. = relicta -ōrum, n Front. opuščena zemljišča (ker se ne dajo obdelovati), pušče, prelogi, prahe.
c) pustiti (puščati) nekaznovano (nemaščevano, brez kazni), oprostiti (oproščati): iniurias suas Ci., legatum interfectum Ci., tulere ista et reliquere T.
d) pustiti (puščati) na miru (v miru): non illum puto in domo canem reliquisse Petr.

rèp tail; figurativno (vrsta) queue

brez rèpa tailless
lisičji rèp a fox's brush
mahati z rèpom to wag one's tail
stopiti mački na rèp to tread on the tail of the cat
stisniti rèp med noge (figurativno, zbežati) to put one's tail between one's legs and run, to go off with one's tail between one's legs, to turn tail in face of the enemy, to tuck one's tail between one's legs
postaviti se v rèp (v vrsto) to queue up
to zame nima ne glave ne rèpa (figurativno) this is utter (ali sheer, arrant, rank) nonsense, I can't make head or tail of this

retirar nazaj potegniti, umakniti, oddaljiti, odstraniti (s šole); skriti, shraniti; pregnati; odreči, odbiti; malo podoben biti

retirar su asistencia odreči svojo udeležbo
retirar la confianza (a) komu zaupanje odtegniti
retirar los intereses (trg) dvigniti obresti
retirar una letra izplačati menico
retirar las mercancías sprejeti blago
retirar una orden, retirar un pedido preklicati naročilo
retirar la palabra besedo vzeti
retirar su promesa obljube ne držati
retirar de la circulación iz obtoka vzeti (denar)
retirarse umakniti se, domov iti; leči (v posteljo); na varno iti, zbežati; v pokoj iti; izstopiti iz tvrdke; odstopiti od (nameravanega podjetja)
retirarse del mundo umakniti se v samoto
retirarse a hurtadillas proč se splaziti
¡retírate! proč od tod! poberi se!

runaway [rʌ́nəwei]

1. samostalnik
ubežnik, dezerter, begunec; pobegli konj; (po)beg (tudi ljubimca)

2. pridevnik
pobegel, bežeč, ubežen, ki je na begu; preplašen, zablodel; z lahkoto dobljen
ekonomija podvržen hitrim spremembam (o cenah)

a runaway couple parček, ki je pobegnil od doma
runaway inflation nezadržna inflacija
runaway marriage poroka pobeglega parčka
runaway match poroka po ugrabitvi (neveste)
a runaway ring pozvonitev (na hišni zvonec) šaljivca, ki nato pobegne
runaway soldier dezerter
to give s.o. a runaway ring pozvoniti pri kom in zbežati

sauver [sove] verbe transitif rešiti; spraviti na varno, rešiti (de pred); prihraniti; varovati (videz); skrivati (napake); prikri(va)ti; religion odrešiti

se sauver rešiti se, spraviti se na varno (de pred), uiti, zbežati; (mleko) prekipeti; commerce odškodovati se (sur quelque chose s čim)
il est sauvé rešen je, zunaj nevarnosti je
sauver la vie de quelqu'un rešiti komu življenje
(familier) sauver sa peau, sa tête rešiti si kožo, glavo
sauver les meubles (figuré) ne vsega izgubiti; rešiti, kar dopušča nadaljnji obstanek
sauver son honneur rešiti svojo čast
sauver les dehors, les apparences varovati ugled, videz
sauver une contradiction odstraniti protislovje
cela me sauvera un voyage ennuyeux to mi bo prihranilo neprijetno, dolgočasno potovanje
le lait se sauve mleko prekipeva
il se sauva à toutes jambes zbežal je, kolikor so ga nesle noge
sauve qui peut! reši se, kdor se more!

Sirija samostalnik
(država) ▸ SzíriaSopomenke: Sirska arabska republika

skriti skrívati to hide (pred from), to conceal (pred from); to put out of sight

skriti, skrívati resnico pred ljudmi to conceal the truth from the people
on je častihlepen in tega ne skriva he is ambitious and makes no secret of it
skriti, skrívati se to hide oneself (pred from), (uiti, zbežati) to abscond
skriti, skrívati se od sramu to hide one's head
poštenim ljudem se ni treba skrivati honest people do not need to practise concealment
kača se skriva v travi there is a snake (lurking) in the grass

soleta ženski spol podplat (pri nogavici)

apretar (ali picar) de soleta, tomar soleta uiti, popihati jo, zbežati

šelè only; not earlier than; as late as; not until, not till; only then, not before

šelè ko... only when..., no sooner than...
šelè danes only today
šelè davi only this morning
šelè včeraj not till yesterday, no earlier than yesterday, only yesterday
šelè jutri not till tomorrow
šelè leta 1951 as late as 1951
šelè pred enim letom no more than a year ago
šelè teden dni pozneje not until a week later
prišel je šelè pred dvema dnevoma he arrived only (ali pogovorno only arrived) two days ago
vrnil se je šelè, ko... he didn't return before...
to je treba šelè dokazati that remains to be proved
pridem domov šelè ob 11-ih I'll not be home till 11
šelè ko so bili vsi odšli, sem odkril... it was not until (after) everyone had gone that I discovered...
videl sem jo šelè včeraj I only saw her yesterday, I didn't see her before yesterday
šelè predvčerajšnjim sem dobil tvoje pismo I didn't receive your letter until the day before yesterday
poročila se je šelè pred kratkim she got married quite recently, she's only been married a short time
kaj šelè... (= da ne rečem nič o...) to say nothing of..., let alone..., never mind...
ni mogla narediti koraka, kaj šelè zbežati she could not move a step, never mind run away