Franja

pȅcati -ām pikati: muhe, zmije pecaju, ekspr. zbadati: pecati koga; trpke rečenice nisu pecale, one su poučavale

peck³ [pek]

1. prehodni glagol
kljuvati, kavsniti, kavsati; glasno poljubiti, cmokniti koga; pojesti (hitro, malo), zobati

2. neprehodni glagol
kavsniti, kljuvati (at)

figurativno to peck at s.o. zbadati, gristi koga
to peck down porušiti (zid)
to peck out izkljuvati
to peck up zobati, požrešno jesti; prekopati zemljo

personal¹ [pə́:sənəl] pridevnik (personally prislov)
oseben

personal property (ali estate, effects) premičnine
personal damage osebna poškodba
personal data personalije, osebni podatki
to become personal postati oseben, zbadati

pinchazo moški spol zbodljaj (z mečem); zbadljivka

dar el pinchazo zabosti
dar pinchazos zbadati

pinprick [pínprik] samostalnik
ubod, luknjica
figurativno majhna težava, zbadanje

to pursue a policy of pinpricks dražiti, zbadati koga

pique [pik] féminin kopje, sulica; masculin pik (pri kartah); féminin, vieilli prepir, kreg(anje); (familier)

lancer des piques à quelqu'un zbadati koga
as masculin, dame féminin de pique pikov as, pikova dama

pulla ženski spol umazana beseda; zbadanje, zbadljive besede, dovtip; ameriška španščina udarec

lanzar (ali echar) pullas zbadati

puya ženski spol bodica, ost; zbod(ljaj); zbadljivka, zbadljiv govor

echar puyas zbadati

remoquete moški spol udarec s pestjo v obraz; figurativno zbadljiv govor

dar remoquete zbadati

saeta ženski spol puščica, strelica; kazalec ure; magnetna igla

echar saetas zbadati
saetas de hielo (fig) mraz, ki reže

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

tāxō -āre -āvī -ātum (freq. k tangere)

1. trdo dotakniti (dotikati) se, trdo potipati (potipavati): Fest., „taxare“ pressius crebriusque est quam „tangere“ Gell., qui fertur et raptatur atque huc et illuc distrahitur, is vexari proprie dicitur sicuti taxare pressius crebriusque est quam tangere Macr.

2. pren.
a) z besedami, v govoru koga pikniti, pičiti (pikati), zbosti (zbadati), (po)grajati, (po)dražiti, obrati (obirati), opravljati, starejše precediti (precejati): Plin., Suet. idr., aliquem verbi fatigatione Aur. z zasmehljivimi besedami zbadati.
b) s prijemom ali tipom ugotoviti (ugotavljati), dognati (doganjati) in določiti (določati) ceno ali vrednost, ceniti, oceniti (ocenjevati), (o)vrednotiti, taksírati (aestimare = presoditi vrednost): modum summae Suet., aliquid denariis septem Plin., senatorum censum pro octingentorum milium summa duodecies sestertium Suet., timorem tuum taxa Sen. ph., tanti quodque malum est, quanti illud taxavimus Sen. ph., scelera taxantur modo maiore Sen. tr.

vareta ženski spol limanice

echar varetas (fig) namigovati, zbadati
irse (ali estar) de vareta (fig) imeti drisko

vēspa¹ f

1. zool. osa (Vespa)
vespa cartonaia galska, poljska osa (Polistes gallica)
nido di vespe osinjak, osje gnezdo
ha un vitino di vespa je zelo vitke postave (deklica)
essere noioso come una vespa pren. biti siten, tečen kot osa
pungere come una vespa pren. pikati, zbadati kot osa

2. zool.
vespa d'oro (stilbo) zlata osa (Stilbum splendidum)
vespa della sabbia (ammofila) navadna peščena osa (Ammophila sabulosa)

zbôsti (zbôdem) perf. glej zbadati | zbosti

zumba ženski spol velik kravji zvonec; pastirska ropotulja; figurativno zbadanje, nagajanje

dar zumba (a) drážiti, zbadati, nagajati

задирать, задрать vzdigovati, vzdigniti, zlekniti (noge); vreči nazaj; (raz)trgati; pretepsti;
з. словами zbadati z besedami, dražiti, iskati prepira;
задирать нос vihati nos, napihovati se;
он всех задирает vsakega draži, vse izziva

издеваться
над кем rogati se komu, zasmehovati, posmehovati se, norčevati se iz koga; za norca imeti koga, zbadati koga, vleči koga

подпускать, подпустить puščati, pustiti blizu, dovoljevati približati se, pripuščati, pripustiti blizu;
п. шпильку кому-нибудь zbadati (zbosti) (z besedami);
п. остроты delati dovtipe

прохаживаться, пройтись hoditi, stopiti sem in tja; sprehajati se, sprehoditi se;
п. на чей-либо счёт delati dovtipe na račun koga, zbadati koga