sub-moveō (sum-moveō) -ēre -mōvī -mōtum (sub in movēre)
1. odpraviti (odpravljati), odgnati (odganjati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): Aur., submovere inertes strictis gladiis L., instantes O., alios longe submotos arcet harena V., nec tyrannicidae (sc. imago) ullo alio casu summoveri (sc. potest) Q., gemitus suspirio tectus animam paene submovit Petr. me je skoraj zadušilo; med.: submotis nubibus V. ko se megle dvignejo, iz megel, ki so se dvignile. Od kod? z abl.: aliquem orbe suo O., quae (sc. Niobe) modo Latois populum summoverat aris O.; s praep. a: coniugem et liberos procul a furentibus T., aliquem a conspectu (sc. suo) Val. Max., Iust.
2. occ.
a) odvrniti (odvračati), udržati, zadrž(ev)ati: siquem tellus extrema refuso summovet oceano V.
b) odpraviti (odpravljati) = (za)ukazati komu umakniti se, veleti komu odstopiti (oditi): iubet … recusantes nostros advocatos submoveri Ci., submovere (sc. Academiam) non audeo Ci., summota contione Ci., summovere legatos L., cum pro tribunali quaedam ageret … starentque summoto populo accusator et reus L., summotis arbitris L., Cu., summoto Lysandro N., submoto eo (sc. Caesare) Vell.; poseb. kot t.t. (o liktorju) odpraviti (odpravljati), s poti spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjevati), odriniti (odrivati) ljudi, ki so v napoto prihajajočim oblastnikom, zaukazati (veleti) jim umakniti se ali narediti (delati) prostor: lictor, submove turbam et da viam domino L., summovere populum L., obvios Val. Max., nemo submovebatur Plin. iun.; abs. = narediti (napraviti, delati, pripraviti) prostor: submoveri Laetorius iubet L., lictores submoventes L., consul lictores misit, qui submovendo iter ad praetorium facerent L., per vacuum in summoto locum cuneo irruperunt L.; od tod abl. abs.: lictor apparuit, summoto incesserunt L. ko je bil narejen prostor; brezos. z dat. osebe, ki se ji dela prostor: felix est L. Sulla, quod illi descendenti ad forum gladio submovetur … ? Sen. ph., is, cui submovetur, non felicior eo, quem lictor semita deicit Sen. ph.; pren.: neque consularis summovet lictor miseros tumultus mentis H.
c) pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi, zapoditi, zavrniti (zavračati), nazaj potisniti (potiskati): Eutr., Fl., Vop. idr., nostros longius Hirt., avide ruentes barbaros Cu., procul amne Macedonum copias Cu., postquam … statione summotos hostium lembos audivit L., reliquos a porta paulum summovit C., summovere victorem hostem a vallo L., hostes ex muro ac turribus submoventur C., summovere cohortes sub murum C., hostes ab Alpibus in Italiam S. fr., summotis velut in aliam insulam hostibus T., hostes ex agro Romano trans Anienem submovere L., Germanos ultra Albim fluvium Suet.
d) (iz domovine v tujino) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati), (od)poditi: summotum studio defendis amico O., qui sum summotus ad Histrum O., summotum patriā proscindere O., ut … Pyladen urbe atque Italiā summoverit Suet., summovere philosophos ab urbe Plin. iun.
e) s prodajo stran spraviti (spravljati), proda(ja)ti: agnos, oves Col.
f) kaj čemu odtegniti (odtegovati, odtezati), odvze(ma)ti: arte nefandā summota est capiti tabes Lucan.
g) kako področje (lokacijo), kak kraj dalje ven pomakniti (pomikati), premakniti (premikati), premestiti (premeščati), nazaj potisniti (potiskati): marisque … urges summovere litora H., maria proiectis molibus submoventur Sen. rh.
h) kako področje, kak kraj odmakniti (odmikati), ločiti (ločevati) od drugega: terrae, quas natura longe submoverat Cu., submotae vastius terrae Mel. široma ločene ena od druge, Isthmos Aegaeum mare ab Ionio submovens Mel., ubi Alpes Germaniam ab Italia submovent Plin., in summoto loco partis meridianae murorum Amm. na izstopajočem delu (mestu). Od tod adj. pt. pf. submōtus 3 stran ležeč (stoječ), skrit: hic spelunca fuit, vasto submōta recessu V., submotae terrae Mel., submotus locus Amm.
3. metaf.
a) koga od česa odvrniti (odvračati), nagniti (nagibati), pripraviti koga do česa, (pri)siliti koga, da kaj opusti, da se izogne čemu: quem (sc. legatum) ad summovendos a bello Antiochum et Ptolemaeum reges misistis L., ut … magnitudine poenae a maleficio summoverentur Ci., solā formidine oppidanos a propugnandi studio summoturus Amm. (od)vzeti meščanom voljo braniti se.
b) α) koga pri čem zavrniti (zavračati), koga od česa izključiti (izključevati), ne pripustiti (pripuščati) k čemu, ne dovoliti (dovoljevati) komu česa: absentes petitione honorum Suet., athletarum spectaculo muliebre secus omne Suet., quid … crudelius quam homines honestis parentibus ac maioribus natos a re publica (od državne uprave) summoveri? Q., neminem ab eius latere (od zaupnega občevanja z njim) summovere Lamp. β) koga iz kake javne službe, s kakega častnega mesta (položaja, funkcije) odstraniti (odstranjevati), odpustiti (odpuščati), koga spraviti (spravljati) ob službo, koga odsloviti (odslavljati): aliquem administratione rei publicae Suet. = aliquem a re publica Vell., aliquem a proconsulatu Plin. iun., ministeria seniora summovere Lamp.; occ. (pesn.) izpodriniti (izpodrivati), spodriniti (spodrivati) koga (z njegovega položaja): dispeream, ni submosses (cj. plpf. v pomenu fut. II) omnes (sc. aemulos) H.
c) kaj odstraniti (odstranjevati), (iz)brisati iz česa: cum alia iure (na osnovi prava, na pravnem temelju) summoveantur Q., libros … tamquam subditos summovere familiā Q., sumendae voces a plebe summotae (po novejših izdajah semotae) Petr. ljudski govorici tuje besede.
d) α) odvrniti (odvračati) kaj od česa: silva … frondibus … Phoebeos submovet ictus O., summovisse hiemem tecto Lucan., quae (sc. cryptoporticus) … aquilonem inhibet summovetque Plin. iun. β) kako stanje odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (pre)poditi, odpraviti (odpravljati): informes hiemes reducit Iuppiter, idem summovet H., summovere regnum (samodrštvo, tiranijo) Plin. iun., dolores Cels., querelam Ph., summotus pudor H. premagan.
e) česa ne rabiti, ne dovoliti (dovoljevati) (upo)rabe, ne trpeti, ne prenašati: submovendum vero est utrumque ambitus genus Q., summovere mendacem … superstitionem Val. Max.
f) zavrniti (zavračati) koga ali kaj = ne pripustiti (pripuščati) koga, česa k čemu, ne ozreti (ozirati) se na kaj, ne upoštevati česa, vnemar pustiti (puščati) kaj pri čem: tabellas e quaestione Val. Max., sermonem a persona iudicis aversum … quidam in totum a prooemio summovent Q.
g) s prepovedjo odpraviti (odpravljati), prepovedati (prepovedovati): aurum a vestibus Vop. prepovedati rabo zlata na obleki.
Zadetki iskanja
- suvrátiti sùvrātīm
1. zavihati: suvratiti rukave; listići biljke su suvraćeni
2. zavrniti: ovce su okrenule ka konoplji, ali ih je otud suvratilo pseto - sùzbiti sȕzbijēm
1. odbiti: suzbiti neprijatelja
2. odvrniti, zavrniti: suzbiti opasnost
3. zatreti: tuberkuloza je u našoj zemlji gotovo potpuno suzbijena - svŕnuti svr̂nēm
I.
1. zaviti, kreniti: svrnuti s pravoga puta; svrnimo k meni
2. sneti: svrnuti papak s noge
3. obrniti, vrniti: svrnuti vodu u korito
4. obrniti, pritegniti: svrnuti pažnju na sebe
5. zaobrniti v drugo smer: svrnuti razgovor
6. zavrniti: svrnuti ovce
7. svrnuti vjerom prelomiti besedo
8. svrnuti umom znoreti
II. svrnuti se
1. obrniti se
2. spremeniti se: naša radost svrnuće se u tužbu; dan se svrnu u mrklu noć
3. odreveneti: svrnuli mi se prsti od zime - switch off prehodni glagol & neprehodni glagol
ugasiti (luč, radio); prekiniti telefonsko zvezo; obrniti (pipo)
figurativno zavrniti, odvrniti (koga); preiti (on, to na kaj)
prekiniti tok, nehati telefonski pogovor, odložiti slušalko
they switch offed me off prekinili so me (ko sem telefoniral) - tachar grajati, ukoriti; očitati; izbrisati; obdolžiti; pravo zavrniti, odbiti (priče)
- throw out prehodni glagol
ven vreči, izvreči, izključiti, izgnati, napoditi
vojska odposlati (čete), postaviti (stražo)
pravno odbiti, odkloniti, zavrniti; omeniti, namigniti, dati razumeti; zmesti, zbegati vreči iz ravnotežja, spraviti iz tira
šport pustiti za seboj, prekositi; izžarevati, oddajati
tehnično izklopiti, izključiti
he threw out the speaker zmedel je govornika
the lamp throws out light luč oddaja svetlobo
to throw out a wing to a house zgraditi krilo pri hiši
he threw out the suggestion sprožil je predlog
to be thrown out in one's calculations zmotiti se v računu, uračunati se
to be thrown out šport zaostati; lov izgubiti se (sled) - trombare v. tr. (pres. trombo)
1. vulg. kavsati, pokavsati
2. pren. šalj. vreči, zavrniti (na izpitu, natečaju, volitvah) - turn back prehodni glagol
obrniti, okreniti, prevrniti; zavrniti, odbiti, odkloniti
neprehodni glagol
vrniti se (po isti poti); obrniti se - turn down prehodni glagol
preganiti, prepogniti, zviti (list v knjigi); zavihati (ovratnik); priviti (plin, da manj gori), oslabiti (luč), utišati nekoliko (radio); pregrniti, postlati (posteljo)
ameriško, sleng ošteti, grajati; odbiti, odkloniti (kandidata, ponudbo); dati (komu) košarico, zavrniti
neprehodni glagol
zavihati se navzdol, povesiti se
to turn down the corner of a page zavihati kot lista v knjigi
he asked her to marry him but she turned him down zasnubil jo je, pa ga je zavrnila - uzvŕnuti ùzvr̄nēm
1. zavihati: uzvrnuti rukave
2. zavrniti: uzvrnuti konja - verschmähen zavračati, zavrniti; (verachten) zaničevati
- verweigern odkloniti; odklanjati; zavračati, zavrniti; Hilfe, Gehorsam: odreči; sich verweigern odklanjati (kaj)
- verwerfen* zavreči (tudi Recht); zavračati; eine Berufung: zavrniti; (Fehlgeburt haben) spovreči; sich verwerfen zvijati se, kriviti se, zvreči se
- vote down prehodni glagol
odbiti, zavrniti, odkloniti (a proposal predlog)
z večino glasov; preglasovati, poraziti pri glasovanju - zaùzbiti zàuzbijēm
1. odbiti: zauzbiti napadače
2. zavrniti: zauzbiti stoku, kravu - zavrátiti zàvrātīm
1. zavrniti: zavratiti krave
2. zavihati: zavratiti rukave
3. obrniti se: iz Ivanjske strmice zavratismo u šumovitu dolu
4. zviti: zavratiti usijano gvožde - zavŕnuti zàvr̄nēm
1. zasukati, zaviti: zavrnuti vrat, šiju; zavrnuti vratom
2. zaškrniti: zavrnuti slavinu
3. zavihati: zavrnuti nogavicu, rukav, obod od šešira
4. obrniti: zavrnuti ključ, električni prekidač, zavrtanj, dugme na radiju
5. zaviti: zavrnuti u drugu ulicu
6. zmešati: zavrnuti kome mozak
7. zavrniti: zavrnuti stoku, krave - zurückweisen* zavrniti, zavračati; Recht zavreči; in seine Grenzen zurückweisen opomniti, kje so (njegove) meje
- відмо́вити -влю док., odkloníti -klónim dov., odpovédati -povém dov., zavrníti -vŕnem dov., odrêči -rêčem dov., odpoklícati -klíčem dov.