Franja

clócot -e n vrenje
□ a da în clocot zavreti

drag² [dræg] samostalnik
vlaka; vrsta kočije; vlačnica, vlača (sani)
figurativno tovor, breme; cokla, zavora, ovira; zaviranje, oviranje; bager
figurativno mučno opravilo; dolgočasno mesto (v knjigi); lov z umetno sledjo
ameriško, sleng protekcija; potegljaj; privlačnost

to be a drag on s.o. biti komu v breme
to put a drag upon s.th. zavreti, zaustaviti kaj

ébullition [ebülisjɔ̃] féminin vrenje, vretje; figuré kipenje; vrvranje

point masculin d'ébullition vrelišče
le pays est en ébullition v deželi vre
être en ébullition kipeti, vreti; biti razburjen
entrer en ébullition vzkipeti, zavreti
mettre en ébullition zavreti (kaj)
en ébullition vrel, v vrenju

effervescence [efɛrvɛsɑ̃s] féminin vrenje, vrvranje, kipenje; figuré razburjenje, vrvenje, vznemirjenje

chauffer de l'eau jusqu'à l'effervescence greti vodo do vrenja, zavreti vodo
une grande effervescence règne dans la ville veliko vznemirjenje vlada v mestu

inchiodare

A) v. tr. (pres. inchiōdo)

1. pribiti:
inchiodare un coperchio pribiti pokrov
inchiodare alla croce pribiti na križ, križati

2. pren. prikovati:
l'influenza mi ha inchiodato al letto per una settimana gripa me je za teden dni prikovala na posteljo
inchiodare l'auto naglo zavreti, zavirati

3. pren. prevarati, ogoljufati

B) ➞ inchiodarsi v. rifl. (pres. mi inchiōdo)

1. zadolžiti, zadolževati se

2. blokirati, biti blokiran:
si è inchiodato il freno a mano blokirala je ročna zavora

Kochen, das, kuha; vretje, etwas zum Kochen bringen zavreti (kaj); zum Kochen kommen zavreti

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame

lait [lɛ] masculin mleko; botanique mleček

lait d'amande, de coco mandljevo, kokosovo mleko
lait bourru, cru surovo mleko
lait caillé kislo, sesirjeno mleko
lait maigre, écrémé posneto mleko
lait entier polnomastno mleko
lait maternel materino mleko
petit lait, lait clair sirotka
lait de chaux apneni belež
lait coupé z vodo mešano mleko
lait de chèvre, de vache kozje, kravje mleko
lait en poudre, concentré, condensé mleko v prahu, koncentrirano, kondenzirano
lait pasteurisé pasterizirano mleko
bidon masculin de lait (velika) kangla mleka
café masculin, chocolat masculin au lait mlečna kava, čokolada
dents féminin pluriel de lait mlečni zobje
frère, sœur de lait mlečni brat, mlečna sestra
cochon masculin de lait odojek
vache féminin à lait krava molznica
le lait bout, se sauve mleko vre, prekipi
faire bouillir le lait zavreti mleko
mouiller le lait mešati mleko z vodo
boire du lait piti mleko, figuré čutiti veliko zadovoljstvo, uživati ob pohvali, laskanju ob svojem uspehu
c'est une soupe au lait to je hitro (od jeze) vzkipljiv človek
monter comme une soupe au lait (figuré) hitro vzkipeti
il l'avala doux comme lait (figuré) gladko je to požrl
sucer avec le lait (figuré) vsesati z materinim mlekom

speed^*2 [spi:d]

1. prehodni glagol
drviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost
zastarelo sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od)
arhaično pomagati (komu), želeti srečo

2. neprehodni glagol
hiteti, drveti, hitro iti, leteti
avtomobilizem voziti z veliko hitrostjo
zastarelo uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečo

to speed an arrow izstreliti (sprožiti) strelico
the devil speed him! vrag ga vzemi!
God speed you! bog z vami!
to speed the parting guest zaželeti vse dobro odhajajočemu gostu
he sped well arhaično dobro jo je zvozil
to speed away odbrzeti, odhiteti
he sped away like an arrow odbrzel je kot strelica
to speed down zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)
to speed up povečati hitrost (čemu)
to be fined for speeding biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje

venir* priti, prihajati; voziti se, potovati; pojaviti se; izvirati iz, nastati; zgoditi se; uspevati, rasti; spodobiti se

venir bien pristati (obleka)
no me viene to mi ni prav
viene borracho čisto pijan je
la República por venir bodoča republika
verlas venir (pop) biti strasten kvartopirec
hacer venir dati poklicati (prinesti); povabiti
viene en el diario je v časopisu
ni va ni viene (fig) čisto neodločen je
al venir él ob njegovem prihodu
venga lo que viniere naj pride, kar hoče; na vsak način
ir y venir sem in tja hoditi, sprehajati se
¡ven acá! pridi sem! poslušaj!
¡venga! pridite sem! sem s tem! no prav! zaradi mene!
¡venga esta carta! daj mi to pismo!
¡venga esa mano! udari (sezi) v roko! daj roko!
venir a: venir al mundo na svet priti
le diré lo que viene al caso mu bom že povedal, kar mu gre; fig mu bom odkrito povedal
¡vengamos al caso! preidimo k stvari!
hacer venir al suelo na tla vreči
vino a ello gustoso rade volje je pristal na to
venir a menos zmanjšati se, upadati, pojemati; propasti
por fin vino a conseguirlo končno je to dosegel
viene a ser lo mismo to je (skoraj) isto, to je vseeno
vino a verme bil je pri meni, obiskal me je
venir con: ¡no me vengas con bromas! pustimo šale! z menoj ni šale!
viene con él (on) pride z njim; on je na njegovi strani
venir de: de ello viene iz tega sledi
venir de hacer pravkar napraviti
venir en: venir en ayuda priti na pomoč
no me viene en gana to mi ne pade v glavo, ni govora!
cuando le venga en gana kadar se Vam bo ljubilo
vino en declarar que končno je izjavil, da
vengo por V. prihajam zaradi Vas; prihajam po Vas
¡venga por acá! pridite semkaj!
venir haciendo a/c (že dalj časa) nekaj delati
venir corriendo priteči
venir volando prileteti
viene cansado utrujen je
vengo herido ranjen sem
venir molido do smrti sem utrujen
eso me viene clavado (fig) to mi pride kot poklicano (kot nalašč); pristoji mi kot ulito
venir rodado priti kot poklicano (kot nalašč)
venirse priti, iti; vzhajati, zavreti (mošt)
venirse a alg. napasti koga
venirse a tierra, venirse abajo zrušiti se, sesesti se
la sala se venía abajo (fig) dvorana je bobnela od viharnega odobravanja
venirse a buenas prijateljsko se poravnati (pobotati)
venirse cayendo (durmiendo) skoraj pasti (skoraj zaspati)

zavírati (-am) | zavréti (-vrèm) imperf., perf.

1. frenare:
zavirati ob vožnji navzdol frenare nella corsa in discesa
zavirati s coklo frenare con la calzatoia

2. impedire, ostacolare, essere di ostacolo, impacciare; contrastare; rallentare:
tovorna vozila zavirajo promet gli autocarri ostacolano il traffico
suša zavira rast rastlin la siccità ostacola la crescita delle piante
pren. zavreti rast cen rallentare l'aumento dei prezzi