зарубка f zarezovanje; zareza; rovaš
засечка f zareza; rana na nogi, (pri konju);
лошадь с засечкой konj, ki se pri hoji udarja z nogo ob nogo
надпилка f zareza (z žago)
надрі́з -у ч., zaréza -e ž.
нарез m zareza; ris (v puškini cevi); (hist.) del zemlje, oddeljen v stalno ali začasno last
нарезка f zareza;
винтовая н. vijakov navoj
насечка f zareza, rovaš; vrezan znak; vdelan okras
паз m špranja; žlebič, zareza, utor
прoрезь f žlebič; zareza (pri merilni pripravi na puški)
bouterolle [butrɔl] féminin, technique luknjač; zareza na ključu; okov na spodnjem koncu nožnice
cortadilla ženski spol majhna zareza, raza, praska
Einbrandkerbe, die, vžgana zareza
enture [ɑ̃tür] féminin, agronomie reža, zareza za cepič; (technique)
enture à queue d'aronde topi spah z lastovičjim repom
feuillure [fœjür] féminin, technique žlebič, zareza na vratih, oknih, da se tesno zapirajo
hephthēmimerēs, acc. -ēn, f (gr. *ἑφϑημιμερής, sc. τομή) zareza (cezura) za sedmo polstopico = za četrtim poudarjenim zlogom, poseb. v heksametru in jambskem trimetru: Serv.
in-cīdo2 -ere -cīdī -cīsum (in, caedere)
1. vrezati, zarezati, narezati, vsekati, nasekati, vdolbsti: Auct. b. Hisp., Lamp., arbor inciditur Plin., incisae servant mea nomina fagi O., tenerae arbores incisae C. narezana; od tod: incisus pulmo Ci. ali folia incisa Plin. z zarezo, quod possim titulis incidere Iuv., tabula his litteris incisa L., marmora notis incisa H. marmornate plošče z (vsekanimi) napisi. Z obj. napisanega na vprašanje kje? z in in abl.: Plin., Plin. iun., Suet., epigramma incisum est in basi Ci., exemplum (kopija) in pilā lapideā incisum N., in ea basi nomen Africani erat incisum Ci.; na vprašanje kam? (z in in acc.): Suet., Plin., Plin. iun., inmunitates in aes iubebat incidi Ci.; abs.: incidebantur (sc. in aes) leges Ci.; z dat.: Suet., sepulcro summam i. H., verba ceris i. O. včrtati, začrtati v … , amores arboribus i. O. ljubezenske tožbe v … vrezati (zarezati).
2. occ.
a) (vrezujoč) obrezati: pinnas i. Ci., vites i. V., etsi incidamus media, ne nimis sero ad extrema veniamus. Ci. obrežemo = na kratko obdelamo (opravimo).
b) (vrezujoč) prerezati, razrezati, odrezati: nos linum incidimus Ci. odpremo pismo, venas (venam) incidere Plin., T., Suet., Cels. žile prerezati, kri izpustiti (komu), puščati (komu), qui legato venas incideret Ci. je dal žile prerezati, funem i. V.; pogosto pren.: incidunt nervos populi Romani Ci. režejo narodu kite = mrtvijo, slabijo ga, spes incisa L. „odrezano“ = odvzeto, odneseno, horam casus incidit Sen. ph.
c) s prolept. obj. (vrezujoč) izrezati, izsekati: ferro incidit perpetuos dentes (na žagi) O., novas incide faces! V.
č) kot medic. t. t.: raztelesiti (razteleševati), razuditi (razudovati): corpora mortuorum Cels., nocentes homines vivos Cels.
3. metaf.
a) pretrgati, prekiniti, motiti: non lusisse pudet, sed non incidere ludum H., interrogatio sermonem incidit L., novas incidere lites me monuit V., omnem deliberationem i. Ci., genus vocis incidens Ci. premolkujoč.
b) ovreči, zavreči, razveljaviti (razveljavljati), uničiti: testamentum, tabulas (testamenti) Icti. Od tod subst. pt. pf. incīsum -ī, n (ret. t. t.) zareza = odstavek v periodi (= gr. κόμμα, lat. tudi incīsiō): Ci., Q.
2. adv. pt. pf. incīsē (= incīsim): Ci.