Franja

переплу́тати -таю док., zaplêsti -plêtem dov., zméšati -am dov.

спутывать, спутать zamota(va)ti, zapletati, zaplesti; zmesti, zbegati;
с. карты кому račune (z)mešati komu

ускладни́ти -ню́ док., otežíti -ím dov., zaplêsti -plêtem dov.

annaspare

A) v. intr. (pres. annaspo)

1. kriliti, grabiti z rokami po zraku

2. truditi se, ukvarjati se s čim brez haska, brkljati

3. pren. zmesti se, zaplesti se:
annaspare nel parlare zmesti se med govorom

B) v. tr. naviti, namotati

chicaner [šikane] verbe intransitif, verbe transitif šikanirati, nagajati (quelqu'un komu); sitnariti, delati sitnosti; pričkati se brez vzroka (quelqu'un sur quelque chose s kom o čem); mučiti z malenkostmi, jeziti, zaplesti v pravdo; iskati prepira; nagajati iz zlobe

se chicaner prepirati se, nagajati si
cela me chicane to me muči, vznemirja, skrbi
chicaner quelque chose à quelqu'un skopuško komu kaj kratiti; spodbijati
on lui chicane ses frais de déplacement delajo mu sitnosti zaradi selitvenih stroškov

embourber [ɑ̃burbe] verbe transitif zapeljati v blato, v mlakužo; figuré zaplesti v slabo stvar

s'embourber zagaziti v blato, obtičati v blatu; figuré zaplesti se; zagaziti v neprilike; zaplesti se v protislovje

engage [ingéidž]

1. prehodni glagol
zaposliti, dolžnost naložiti; rezervirati; obljubiti, jamčiti; napeljati, pritegniti; napasti; zaročiti

2. neprehodni glagol (in)
zaposliti se; obvezati se; sodelovati; lotiti se; zaplesti se; spopasti se; zaročiti se

to engage for s.o. jamčiti za koga
to engage with s.o. spopasti se s kom
to engage s.o. in conversation začeti s kom pogovor

engolfar figurativno zaplesti v neprijetne posle

engolfarse odpluti
engolfarse en a/c v nekaj se spustiti (poglobiti, potopiti)

enzarzar [z/c] zaplesti v trnat grm; ščuvati, spreti

enzarzarse zaplesti se v težave; spreti se; v mreži obtičati
enzarzarse en una pelea spopasti se, spreti se

ficcare

A) v. tr. (pres. ficco) vtikati, zabadati (tudi pren.):
ficcare un chiodo nel muro zabiti žebelj v zid
ficcare le dita nel naso vrtati po nosu
ficcare gli occhi addosso a qcn. upreti oči v koga, strmeti v koga
ficcarsi qcs. in testa pren. kaj si vtepsti v glavo
ficcare il naso nelle faccende altrui vtikati nos v tuje zadeve

B) ➞ ficcarsi v. rifl. (pres. mi ficco) spraviti se, zapreti se, zaplesti se (tudi pren.):
ficcarsi in casa zapreti se v hišo
ficcarsi in un imbroglio zabresti v neprijetno zadevo

hitch² [hič]

1. prehodni glagol
sunkoma potegniti, povleči; pritrditi, privezati

2. neprehodni glagol
premakniti se, nazaj se pomikati; šepati; spodrsniti, zaplesti se, zatakniti se
ameriško, pogovorno ujemati se

ameriško, sleng to get hitched poročiti se
to hitch a waggon to a star imeti visokoleteče načrte

in-duo -ere, induī, indūtum (gl. indu in prim. exuō)

1. obleči, nadeti si: L., Val. Fl., Deianira Herculi tunicam induit Ci., induit arma tibi genitor O., una iuveni supremum honorem induit V. častno obleko, quercum constituit fulgentiaque induit (sc. arbori) arma V.; pogosto refl.: induit sibi torquem Ci.; pesn.: induitur humeris ... purpura O., anulum articulis O. natakniti; brez dat.: induere anulum Ci. natakniti, vestem O., Suet., galeam C. nadeti -, dati -, posaditi na glavo, scalas induerat O. je vtaknil glavo skozi lestvične kline = je bil vzel na rame, praetextam (togam) ind. Plin. iun. konzulsko togo obleči = konzulstvo dejansko opravljati, lugubria O., insignia Bacchi O.; pass. (nav. pt. pf. indūtus 3 oblečen, opravljen z abl.): indutus muliebri veste Ci. v ženski obleki, soccis Ci., galeā V. s čelado na glavi, spoliis raptis indui V.; z gr. acc.: Varr., Corn., quidlibet indutus H., indutus vestem L., chlamydem O., bracas T., induitur pallam O., clipeum V., indui vestem Ter., atras vestes O., exuvias Achillis V., paenulas indutus Suet., loricam induitur Sil., interim nequis quin eius aliquid indutus sies Pl.

2. metaf. ode(va)ti, opraviti (opremljati) s čim, spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), poprije(ma)ti se, navze(ma)ti se česa, prisvojiti (prisvajati) si, dodeliti (dodeljevati) si kaj: Petr., Val. Fl., beluae formam hominum indutae Ci. v človeški podobi (prim. eos Circe induerat in vultus ferinos O. jih je bila spremenila v zveri), dii induti specie humana Ci., arbor induit se in florem V. ali pomis V. se odeva s cvetjem, sadjem, venti se in nubem induunt Ci. se zavijajo v oblake, cratera coronā ind. V. ovenčati, Aegyptus tantis segetibus induebatur, ut ... Plin. iun., vites se induunt uvis Col. so polne grozdja; tako poseb.: personam induere iudicis Ci. pravzaprav „krinko sodnika natakniti“ = igrati vlogo sodnika, nastopiti kot sodnik, philosophi personam induere Ci. nastopati kot filozof, delati se filozofa, alicui speciem latronis induere L. prikaz(ov)ati koga kot roparja, proditorem induere T. vlogo izdajalca prevzeti = biti izdajalec, formam mortalem indui O. človeško podobo nase vzeti, iuvenis ingenii simulationem induerat L., sibi novum ingenium ind. L., habitūs dolentum simulatione induere T., falsos pavores T., spem L., novum imperium L., percussoris speciem L., plurimum adulationis T., qualem diem Tiberius induisset T. kakor je bil Tiberij razpoložen, vultus severos Mart., vias Sil., sibi cognomen Ci. priimek si dati (nadeti), mores Persarum Cu., magnum animum T., hostiles spiritus T., munia ducis T. prevzeti, societatem T. nase vzeti, illorum sibi nomina, quasi personas aliquas Lact., externa vocabula Lact., falsam sibi persuasionem scientiae Q., imaginem mortis (= somnum) Ci., diversa ind. T. različnega mišljenja biti, raznim strankam pripadati, induere societatem T., hostilia adversus eum T. sovražno nastopiti proti njemu, seditionem T., alicui amorem sui Gell. v kom ljubezen do sebe vzbuditi, vino vetustatem Plin., orationem fictam personis Q.

3. se induere
a) zamota(va)ti se v kaj, pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati) v (na) kaj: se in laqueum Pl., se ipsi acutissimis vallis induebant C., se hastis L. ali sese mucroni ind. V., nasaditi se na ..., (decidit) et sua ilia induit orno (fractae) O. je nasadil na ...
b) metaf. zaplesti (zapletati) se v kaj s čim, zabresti v kaj: videte in quot se laqueos induerit Ci., ille non se purgavit, sed induit Ci., sua confessione induatur necesse est Ci., se in captiones Ci., se ita reī publicae (z državo se zaplesti), ut ... Sen. ph., indui in poenas legum Q.

infognarsi v. rifl. (pres. mi infōgno) pog. zabresti (v); zaplesti se (s, z):
infognarsi nei debiti zabresti v dolgove

lock³ [lɔk]

1. prehodni glagol
zakleniti, zaklepati (tudi up)
zapreti, zakleniti (in, into v)
zavirati (kolesa), okleniti, oklepati, obdajati (hribi), objeti (koga); stisniti (čeljusti), prekrižati (roke); tesno povezati, pričvrstiti; spraviti ladjo skozi zatvornico (up, down navzgor, navzdol po kanalu)

2. neprehodni glagol
zakleniti se, zaklepati se; zapreti se, zapirati se; zaplesti se; biti blokiran; dati se obračati z blokiranjem prednjih koles; pluti skozi zatvornice

to lock the door against s.o. zakleniti se pred kom
locked zagozden, blokiran, tesno objet
figurativno to lock horns with spreti se s kom
to lock the stable door after the horse has been stolen po toči zvoniti

obrētiō -īre (ob in rēte) v mrežo potegniti (potezati), zamrežiti (zamreževati), omrežiti (omreževati), v mrežo zaplesti (zapletati): nec nebulam noctu neque arani tenvia fila obvia sentimus, quando obretimur euntes Lucr.

pozamŕsiti -zàmr̄sīm drugo za drugim zaplesti, zamešati, pozaplesti, pozamešati

spètljati -ām
I.
1. zapentljati, zavezati pentljo: prva odjeća ljudska bili su kožusi od ulovljene divljači, spetljani vlaknima od biljaka
2. splesti: zalizala je kosu i lijepo spetljala u crne pletenice
3. zmesti, zmešati: mogu advokati spetljati i mene, jer nisam školovnjak i ne mogu s njima na kraj
4. strpati: spetljati koga u zatvor
5. stuhtati: vidim već nešto ste spetljali dok mene nije bilo, onako junački iza leđa
6. zagosti jo: to ste mu đavolski spetljali
7. zamešati: spetljati koga u neprijatan posao
8. skrpucati, v naglici narediti: opet je spetljala svoju zadaću, nije joj posvetila pažnje
II. spetljati se
1. zaplesti se: tu se nešto zapetljalo, pa nikud dalje
2. spečati se: neke su se žene spetljale s podoficirima
3. zakomplicirati se

tamper [tǽmpə] neprehodni glagol
vtikati se, vmešavati se, mešati se, vmešati se, zaplesti se (with v)
biti vpleten (with v)
tajno se dogovarjati, konspirirati, spletkariti, intrigirati; napraviti brez dovoljenja nepooblaščene spremembe (v oporoki itd.), ponarediti; pokvariti, skaziti, (za)šušmariti; podkupiti, skušati vplivati (with na)

don't tamper with these things ne vmešavaj se v te stvari! prste proč od teh stvari!
the burglars tampered with the safe vlomilci so skušali odpreti safe (sef)
to tamper with a disease nestrokovno obravnavati bolezen, šušmariti z boleznijo
to tamper with a document nedovoljeno spreminjati (ponarediti) dokument
to tamper with a witness podkupiti pričo; vplivati na pričo, da ne izpove resnice

ùprtiti -īm
I. oprtati si, naložiti si, deti: grom djevojka, da uprti četiri momka, pa da ih nosi preko sela
II. uprtiti se
1. biti oprtan: ženske uprćene torbama penju se uz brdo
2. zaplesti se: u što sam se uprtio, a hoće mi se blaga, da to sve pričinim
3. skušati se, kosati se: onaj starac uprtio se sa mladeži

verschlingen^*1 prepletati (intransitiv se); in einen Knoten: zavozlati; Hände: prekrižati; Darm: zaplesti se