Franja

permutar iz-, za-menjati

permutar con (por) zamenjati z (za)

promote [prəmóut] prehodni glagol
povišati; pomagati, pospeševati, podpirati
ekonomija ustanoviti družbo, povečati prodajo (z reklamo), poživiti, delati reklamo za kaj
pravno začeti postopek; (šah) zamenjati kmeta za kraljico
politika podpreti zakonski osnutek, uzakoniti

to be promoted napredovati

queen² [kwi:n] neprehodni glagol
vladati (kraljica); zamenjati kmeta za kraljico (šah)

to queen it nositi se kot kraljica

re-exchange [ri:iksčéindž]

1. samostalnik
ponovna zamenjava
ekonomija vzratna menica, protimenica

2. prehodni glagol
zopet (ponovno) zamenjati

refit [ri:fít]

1. samostalnik
popravilo, remont; ponovna oprema, zamenjava izrabljenih delov

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
popraviti; zopet opremiti; obnoviti, usposobiti za uporabo, zamenjati izrabljene dele, izvršiti remont; popraviti se, obnoviti se, nanovo se opremiti

re-luō -ere (re in luere)

1. umi(va)ti, (o)prati: nequaquam sui lavandi reluant arma lue Licinius Macer ap. Non.

2. zopet (znova, ponovno, spet) odkupiti (odkupovati), zopet (znova, ponovno, spet) zamenjati (zamenjevati, zamenjavati): aurum et vestem Caecil. ap. Fest.

remonter [rəmɔ̃te] verbe intransitif zopet iti navzgor; zopet vstopiti (en auto v avto); dvigati se (zemljišče), dvigniti se; segati nazaj (à v, do); pasti nazaj (à na); botanique dvakrat (v letu) cveteti; marine peljati se proti severu; priti z juga (veter); verbe transitif nesti navzgor (na podstrešje itd.); više obesiti (sliko); architecture zvišati; zavihati kvišku, navzgor (ovratnik); naviti (uro, gramofon, igračo); pluti, plavati navzgor (la rivière po reki); technique zopet sestaviti, montirati; izpolniti (zalogo, knjižnico); dati novega konja (quelqu'un komu); dvigniti (pogum, razpoloženje); okrepčati (o vinu, žganju); zamenjati podplat in oglav pri škornju, čevlju; osvežiti (barvo); théâtre znova uprizoriti

se remonter priti zopet k moči; oskrbeti se zopet (en z); oskrbeti si, dobiti novega konja; figuré, familier okrepiti se (duševno)
remonter à bard zopet se vkrcati
remonter à cheval zopet (za)jahati konja
remonter haut, remonter au déluge seči, segati daleč nazaj (v preteklost)
il faut remonter à l'origine treba je iti nazaj do začetka
il remonte sur sa bête, sur l'eau, ses actions remontent (figuré, familier) njegove delnice se dvigajo
remonter le courant pluti, plavati proti toku, figuré premagati težave
remonter sa montre naviti (svojo) uro
le vent remonte veter piha proti severu
le baromètre remonte barometer se zopet dviga
remonter un escalier iti zopet po stopnicah navzgor
remonter sa valise au grenier zopet odnesti svoj kovček na podstrešje
remonter une pièce zopet uprizoriti gledališko igro
remonter sa garde-robe izpopolniti si garderobo
remonter le courage, le moral de quelqu'un dvigniti zopet komu pogum, moralo
remonter au sixième étage par l'ascenseur iti zopet v 6. nadstropje z dvigalom
remonter un violon, une raquette de tennis napeti strune na violini, na teniškem loparju
se remonter en linge, en vêtements oskrbeti se zopet s perilom, z oblekami

removable [rimú:vəbl]

1. pridevnik (removably prislov)
odstrastranljiv, oddaljiv, odstavljiv, premestljiv, zamenljiv; prenosen

removable lining odstranljiva podloga (plašča itd.)

2. samostalnik
sodnik na Irskem, ki se more odstaviti ali zamenjati

remudar iz-, za-menjati; preobleči

renumber [ri:nʌ́mbə] prehodni glagol
zamenjati številke, ponovno oštevilčiti, prenumerirati; znova (zopet) (pre)šteti

replace [ripléis] prehodni glagol
nadomestiti (by, with z)
zopet namestiti (položiti, postaviti) (in v)
postaviti na prejšnje mesto; dati nazaj, vrniti; stopiti na, zavzeti mesto, izpodriniti, zastopati (koga) (as kot)
izpolniti mesto (kake osebe), zamenjati koga (by s kom)

to replace a lost book nadomestiti izgubljeno knjigo
paper money has replaced specie papirnati denar je izpodrinil kovanega
to replace a sum of money borrowed vrniti izposojeno vsoto denarja

ricambiare

A) v. tr. (pres. ricambio)

1. (contraccambiare) izmenjati; vrniti, vračati

2. ponovno zamenjati

B) ➞ ricambiarsi v. rifl. (pres. mi ricambio) izmenjati si

sub-iciō -ere -iēcī -iectum (sub in iaciō)

I.

1. vreči (metati) pod kaj, dati (dajati, devati) pod kaj, položiti (polagati) pod kaj, postaviti (postavljati) pod kaj, pod kaj podložiti (podlagati), podstaviti (podstavljati), podtakniti (podtikati) pod kaj; v pass. včasih = ležati pod čim, stati pod čim, biti pod čim: subicere ignem Ci., Auct. b. Afr., artus … subiecto torruit igni O., subicere lignis ali moenibus ignem Ci., subicere faces Ci., Vell., Val. Max., subiectam (sc. pyrae) tenuere facem V., subicere veribus prunas V., adorea liba epulis V., pedibusque rotarum subiciunt lapsus V. nogam podložijo kotaleče (valeče) se valje, subicere epistulam pulvino Cu. ali sub pulvinum N., cervices securi Ci. = položiti na klado (tnalo), gladio cervices subiectae Val. Max., subicere bracchia pallae ali collo, canitiem galeae, sulphura venis O., laxiorem sinum sinistro brachio Q., manum ventri Col., pallium togae, humeros lecto funebri Val. Max., ova gallinis Plin., agnum sub alterius mammam Varr., oves sub rupes et arbores Varr. gnati pod … , quae (sc. ossa) subiecta corpori … commissuras habent Ci.; pesn.: caudam subicere utero V. (o volku) stisniti rep med noge; metaf.: aliquid subicere oculis Ci., L., Q. ali sub aspectum omnium Corn. (vsem) pred oči (na oči, na videlo, na (v)pogled) postaviti (postavljati), res, quae subiectae sunt sensibus Ci. ali ea, quae sensibus subiecta sunt Ci. ki so čutom zaznavne, ki jih čuti lahko zaznajo, kar je zaznavno, ne ipsi … cogitationi vestrae subiciatis Ci. da ne podvržete sami svojemu premišljanju (razmišljanju), subicere sententiam sub voce Ci. ali rem voci Ci. ali rem nomini Q. besedi (imenu) podložiti (podlagati), z besedo (imenom) spojiti (spajati), z besedo (imenom) združiti (združevati), pri besedi (imenu) misliti na … ; tako tudi: subicere aliud pro illo, quod neges Q.; materia ad argumentum subiecta Ci. ali subiecta ad dicendum oratori materia T. osnovna, temeljna, podstavna, ki je osnova (podlaga, temelj, podstava); occ. kaj spodaj ob (pri) čem ali pod čim podstaviti (podstavljati), kaj spraviti (spravljati) ali (pri)peljati blizu česa, približati (približevati) kaj (k) čemu, primakniti (primikati) kaj (k) čemu, pristaviti (pristavljati) kaj k čemu, pomakniti (pomikati) kaj k čemu; poseb. kot voj. t.t.: aedes colli L. spodaj ob griču (se)zidati, (z)graditi, castra urbi L. tabor postaviti pod mestom, utaboriti se pod mestom, exercitum tumulis L., aciem collibus ali castris C., legiones castris C., Pompeius, qui castra in colle habebat, ad infimas radices montis aciem instruebat … exspectans, si iniquis locis Caesar se subiceret C. če se od spodaj približa (primakne).

2. metaf. podvreči, podrediti (podrejati), podjarmiti (podjarmljati); v pass. včasih = podleči (podlegati): Val. Max., Sen. ph., Iust. idr., subicere regna O., parcere subiectis et debellare superbos V. podrejenim, tistim, ki so se podvrgli, subicere terram ferro Ci. = obdelovati s plugom, se imperio alterius Ci., qui … se populi Romani imperio subiectos dolerent C., Gallia securibus (= konzulski oblasti, Rimu) subiecta C., gentes tristi subiectae servitio L., subicere alicui provinciam T., gentem suam nostrae dicioni subiciebant T., fatum subiecit pedibus V. je poteptal v prah, je premagal, omnia sub fortunae dominationem subicere Ci., virtus sub varios … casus subiecta Ci., nos sub eorum potestatem subicere Corn.; occ.
a) podrediti (podrejati), zapostaviti (zapostavljati), postaviti (postavljati) za koga ali kaj: subiciunt se homines alterius potestati Ci., id magis credo, quam Q. Fabium … Valerio subiectum L. Kot fil. in ret. t.t. podrediti (podrejati), prište(va)ti (k) čemu: sub metum subiecta sunt pigritia, pudor, terror … Ci. pojmu „strah” so podrejeni pojmi … , subicere formas generi Ci., quattuor partes vocabulo recti Corn., species generi, vocabulum … nomini Q., dicere apte plerique ornatui subiciunt Q.
b) izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): hiemi navigationem subiciendam non existimabat C., universam domum periculo Q. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ne fictis auditionibus … fortunas innocentium subiciendas putetis Ci., qui scelus fraudemque nocentis possit dicendo subicere odio civium Ci., nullius calumniae subicit ea, quae dii comprobaverunt L.; od tod aliquid subicere sub praeconem Ci. ali voci praeconis Ci. ali praeconi L. izročiti (izročati) kaj izklicevalcu = dati, postaviti kaj v prodajo (naprodaj), kaj na (javni) dražbi proda(ja)ti; tako tudi subicere aliquid, aliquem: auctione proposita reliquias omnium spectaculorum subiecit ac venditavit Suet., hos (sc. delatores) … subici ac vēnīre imperavit Suet. —

II.

1. od spodaj navzgor (kvišku) vreči (metati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), dvigniti (dvigati, dvigovati): (sc. discum) subiecit in aëra O., inter carros rotasque mataras ac tragulas subiciebant C., regem subicere in equum L., corpora saltu subiciunt in equos V. poskačejo na konje, cui plurimus ignem subiecit rubor V. ki ji je obilna rdečica zanetila ogenj v žilah.

2. metaf. refl. in med. vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, (z)rasti, (raz)bohotiti se, razrasti (razraščati) se, (raz)širiti (razširjati) se: laurus parva sub ingenti matris se subicit umbra V., vere novo viridis se subicit alnus V., flamma ad summum tecti subiecta V. planivši navzgor, kvišku buhajoč. —

III.

1. „razgrniti (razgrinjati)”, „razprostreti (razprostirati)” = da(ja)ti, poda(ja)ti, izročiti (izročati): cum ei (sc. Sullae) libellum malus poëta … subiecisset Ci., ipse manu subicit gladios Lucan.

2. metaf. komu kaj z nasvetom (po)kazati, (po)nuditi (ponujati), da(ja)ti, navdahniti, navdihniti (navdihovati), napovedati (napovedovati), nareči (narekati, narekovati), prišepniti (prišepetavati, prišepetati), sugerirati komu kaj, predlagati komu kaj, navda(ja)ti koga s čim, spomniti (spominjati) koga česa, koga na kaj: Ter. idr., consilia L., consilium unum necessitas subiecerat Cu., quae subicere condicio rerum poterat L., quae muliebris dolor quaerentibus subicit L., subicere alicui spem L., O., subiciens, quid in suos cives dicerem Ci., cupio mihi ab illo subici, si quid forte praetereo Ci., nec tibi subiciet carmina serus amor Pr., tibi subice ea Sulpicius in Ci. ep. spomni se tega, pomisli na to, subiecto uno aut altero verbo Sen. ph.; o neživih subj. tako nanesti (nanašati), napotiti (napotovati) koga k čemu, pripraviti koga do česa z ut ali inf.: huius viri mentio subicit, ut de septem sapientium moderatione referam Val. Max., cuius mentio mihi subicit … referre Val. Max. —

IV.

1. (v govoru ali pismu) pristaviti (pristavljati), dostaviti (dostavljati), doda(ja)ti, pripomniti (pripominjati), dopolniti (dopolnjevati), zapostaviti (zapostavljati), reči (govoriti) na kaj, odgovoriti (odgovarjati), odvrniti (odvračati), v besedo seči (segati, sezati): Varr. idr., cur sic opinetur, rationem subicit Ci., a quibusdam senatoribus subiectum est L., vix pauca furenti subicio V., patre subiciente: „Quam poenam pendes?” … inquit Cu., edicto subiecisti, quid esset impensum Plin. iun., non expectare responsum et statim subicere Q., minus peccabit, qui longis (sc. litteris) breve subiciet Q.; metaf. koga ali kaj postaviti (postavljati) namesto koga ali česa drugega, koga ali kaj nadomestiti (nadomeščati) s kom, s čim, koga ali kaj (za)menjati ((za)menjevati) s kom, čim: integras copias vulneratis Auct. b. Alx., mutata (ea dico), in quibus pro verbo proprio subicitur aliud, quod … Ci., inopia potioris subiciundi L.; occ.
a) (po krivem, lažnivo, goljufivo) podtakniti (podtikati), podstaviti (podstavljati), nastaviti (nastavljati): testamenta Ci., testamentum mariti Q., locupleti falsum testamentum Val. Max., falsum aliquid Q., alterum (sc. librum) … signatum subiecit N., subicere fratrem suum Iust., partem, aes pro auro Dig.
b) podstaviti (podstavljati) koga = napeljati (napeljevati), podkuriti: subicitur Metellus, qui hanc rem distrahat C., testes frequenter subici ab adversario solent Q., suspicio subiecti petitoris Q. — Od tod adj. pt. pf. subiectus 3, adv. le v superl. subiectissimē

1. spodaj ležeč, ležeč (bivajoč) pod čim, ob čem; z dat.: Auct. b. Alx., Val. Max. idr., hic alter (sc. circulus terrae) subiectus aquiloni Ci., Hyperboreo septem subiecta trioni gens V., alvi natura subiecta stomacho Ci., rivus … subiectus castris Scipionis C. tekoč pod … , multitudinem aliam in subiectum viae campum deduxit L., in subiectos Narniae campos descendere T., subiectae ipsis valles Cu. ob njihovem vznožju; dat. je treba v mislih dostaviti: qui (sc. hostis) nunc corporibus suis subiectis undique cinxerit … collem L., exanimem e scopulo subiectas misit in undas O., locus excelsior planitie ex omnibus partibus subiecta Auct. b. Alx., subiectis campis magna specie volitabant T.; n. pl. subst.: subiecta vallium T. nižave, nižine, podolja, subiecta riparum Aus. nekoliko globlje obrežje; occ. ležeč (stoječ) pod čim, ob čem, ob meji s čim = meječ s kom, čim, na koga, sosed, soseden, sosednji komu, čemu, bivajoč v soseščini koga, česa: Heracliam, quae est subiecta Candaviae, iter fecerat C.

2. metaf. podvržen, podložen, pokoren, podrejen, ponižen: nulli est naturae oboediens aut subiectus deus Ci., tunc enim subiecti atque obnoxii vobis minus essemus L., quaedam quibusdam subiectiore sunt Sen. ph., neque subiectus, solito nec blandior esto O., haec quam potest demississime et subiectissime exponit C. kar najponižneje; subst. subiectus -ī, m; večinoma v pl. subiectī -ōrum, m podložnik(i), podanik(i): Sen. ph., T. idr., quid … faciendum sit, ab subiecto discit Col., custodire subiectos Col., ne crudelius … agat cum subiectis Col., ab omnibus subiectis singula equirens Plin.; occ. izpostavljen, izročen, prepuščen: mare est subiectum ventis Ci., subiectus ancipiti fortunae Val. Max., ad omnes ictus L., subiectior invidiae H.

sub-mūtō (sum-mūtō) -āre -āvī (sub in mūtāre) tu in tam zamenjati (zamenjevati): verba pro verbis Ci.

Umtauschrecht pravica zamenjati kupljeno blago

understudy [ʌ́ndəstʌdi]

1. samostalnik
gledališče namestnik igralca (ki vskoči po potrebi)

2. prehodni glagol [ʌndəstʌ́di]
naučiti se vloge kot namestnik igralca; uskočiti namesto kakega drugega igralca; nadomestiti, zamenjati igralca

to understudy the lead nadomestiti glavnega igralca

zastúpiti zàstūpīm
1. zastopiti: zastupiti komu put
2. stopiti na mesto drugega, zamenjati koga: iza njega zastupio je kneštvo na Zmijanju knez Grujica
3. zavladati, nastati: ti si zaboravio da ovo nije Turska i da je Austrija zastupila

заменять, заменить nadomeščati, nadomestiti, zamenjati kaj s čim;
з. мать nadomeščati mater

обознаваться, обознаться (z)motiti se v osebi, zamenjati osebo

подменивать/подменять, подменить skrivaj (goljufivo) zamenja(va)ti, podtikati, podtakniti