Franja

terminus -ī, m (indoev. kor. *ter- prekoračiti, onkraj priti; prim. skr. tárati [on] prehaja, premaguje, tarantáḥ morje, tīram breg, rob, gr. τέρμα konec, cilj, τέρμων meja, lat. termen, termō, trāns, stvnem. durh, duruh = nem. durch)

1. mejnik, tudi mejni kamen, mejno znamenje: termini agrorum Plin., terminos exarare Fest., Termine, sive lapis sive es defossus in agro stipes O.

2. (v sg. le pesn. in poklas., sicer v pl.) meja, meje, mejna črta, mejníca (méjnica), starejše granica, okoliš: nulli possessionum termini Ci., modicis regni terminis uti Ci. imeti tesno omejeno kraljestvo (ozemlje kraljestva), terminos ponere T., terminos urbis propagare T. meje mesta, obmestje.

3. pooseb. Terminūs Têrmin = „Mejaš“, „Mejač“, mejniški bog, zaščitnik mejnikov (meja): H., Aug., Lact. idr., Termini fanum L.

4. metaf. (večinoma v pl.)
a) meja, omejitev, cilj: Pl., Plin. iun. idr., adversus cupiditates Cu., termini gloriae nostrae Cu. velikost, razširjenost, senectutis nullus est certus terminus Ci., ius terminis circumscribere Ci., terminos pangere Ci., certos fines terminosque constituam Ci., oratoris facultatem ingenii sui terminis describere Ci.
b) konec, sklep, sklenitev, zaključek, končanje: vitae Ci., contentionum Ci. ep., ut quasi terminus imponeretur huic religioni Lact.

titular nasloven, titularen, z naslovom

titular m nadpis; patron, svetnik zaščitnik; imetnik, nosilec
titular de una cuenta imetnik konta
titular del premio Nobel nobelovec, imetnik Nobelove nagrade

Tūtānus -ī, m (tūtārī) Tután, „Varuh“, „Zaščitnik“, ime božanstva, ki se v stiski kliče na pomoč: noctu Hannibalis cum fugavi exercitum Tutanus ob tutandum Romae nuncupor; hacpropter omnes qui laborant invocant Varr. ap. Non.

tutelar

angel tutelar angel varuh
Santo tutelar svetnik zaščitnik, patron
juez tutelar skrbstven sodnik

valedero (pravno) veljaven, v veljavi

ya no es valedero ne velja več
valedero m zaščitnik, podpornik, pokrovitelj

Vāticānus 3 vatikánski: collis P. F. ali mons H., Iuv. Vatikanski grič, Vatikanski hrib, tudi (kot subst.) Vāticānus -ī, m (Plin., T., Porph.) Vatikán, eden od sedmih rimskih gričev, ki stoji na desnem bregu Tibere severno od Janikula, od katerega ga loči globel vallis Vaticana T., montes Vaticani Ci. ep. Vatikanski grič s svojo okolico, ager Vaticanus Ci., Gell. ali campus Vaticanus Ci. ep. Vatikanska poljana (Vatikanska ravnica), ki je rodila prav slabo vino; od tod Vaticani vappa cadi Mart. in Vaticana (vatikansko vino) bibere Mart.; Vaticanus circus Plin. Vatikanski cirkus, ki ga je cesar Nero(n) dal zgraditi v globeli med Vatikanom in Janikulom. Od tod subst. Vāticānus -ī, m Vatikán, bog zaščitnik Vatikanskega hriba: Varr. ap. Gell., Aug.

Opomba: Mart. in Iuv. merita Vātīcānus.

ἀγοραῖος 2 1. k narodni skupščini spadajoč, Ζεύς ἀ. zaščitnik zborovanj. 2. kar se na trgu nahaja, tržen; οἱ ἀγοραῖοι kramarji, trgovci, sejmarji, spretni kupčevalci; postopači; αἱ ἀγοραῖοι (ἡμέραι) NT tržni (sodni) dnevi.

ἀγώνιος 2 (ἀγών) poet. kar (kdor) spada k boju; Ζεὺς ἀγ. sodnik v boju, zaščitnik boja; σχολή počitek po (dolgem) boju.

ἀμύντωρ, ορος, ὁ (ἀμύνω) ep. branitelj, zaščitnik.

ἀποβατήριος 2 1. zaščitnik onih, ki se izkrcavajo. 2. ki podeljuje srečno izkrcavanje Ζεύς.

γαιήοχος 2, dor. γαιάοχος 1. (γαῖα, ἔχειν) ki zemljo drži ali nosi, zemljenosec, ki zemljo premika, Pozejdonov priimek. 2. (γαῖα, ϝόχος) ki zemljo ščiti, brani; branitelj (zaščitnik) zemlje Ἄρτεμις.

δαίμων, ονος, ὁ, ἡ [Et. ki deli, prisoja, gl. δαίομαι] 1. božansko bitje, božanstvo, bog, boginja. 2. božanstvo nižje vrste: a) duh zaščitnik, demon, genij; b) duh umrlih; c) NT zli duh, hudič. 3. božja volja, človeška usoda: a) sreča; b) nesreča, poguba, smrt; πρὸς δαίμονα proti božji volji, κατὰ δαίμονα slučajno, po božji volji, σὺν δαίμονι z božjo pomočjo.

ἑκά-εργος 2 (gl. ἑκών) 1. ki od daleč zadene, daljnostrelec; ki sam od sebe, prostovoljno stori, ki zadene, kamor hoče; (drugi izvajajo besedo iz ἑκάς in εἴργω : ki od daleč odvrača, branitelj, zaščitnik).

ἐπαμύντωρ, ορος, ὁ ep. pomočnik, zaščitnik.

ἐπίσκοπος¹, ὁ (ἐπι-σκέπτομαι) 1. nadzornik, varih, čuvaj, zaščitnik, branitelj. 2. ogledovalec, opazovalec, oglednik, ogleduh. 3. škof NT.

ἐπιτῑμήτωρ, ορος, ὁ ep. branitelj, zaščitnik, maščevalec.

ἐπ-ώμοτος 2 (ἐπ-όμνυμι) poet. 1. pod prisego zagotavljajoč, zaprisežen. 2. zaščitnik prisege = Ζεὺς ὅρκιος.

ἑρκεῖος 2 in 3, at. ἕρκειος 1. poet. ki spada k ograji, ki čuva hišo, dvoren, domač. 2. Ζεύς zaščitnik, varih hiše.

ἐρῠσί-πτολις, ὁ, ἡ (ἐρύομαι, πόλις) ep. zaščitnik, branitelj, rešitelj mesta.

ἑταιρεῖος 3, ion. -ήιος družaben, družen, prijateljski, Ζεύς zaščitnik družb ali prijateljstva.