Franja

načétak -tka m
1. začetek
2. prvina, prvi pridelek, prva prireja: -e dajte njemu od svojih pravednih plodova

naissance [nɛsɑ̃s] féminin rojstvo; nastanek, nastajanje; začetek; (imeniten) izvor, rod, pokolenje

de naissance od rojstva, prirojen
aveugle de naissance slep od rojstva
acte masculin de naissance rojstni list
naissance du jour začetek dneva, svit
prime féminin à la naissance rojstna premija
réglementation féminin, contrôle masculin des naissances kontrola rojstev
donner naissance à quelque chose roditi, poklicati kaj v življenje, povzročiti (nastanek)
prendre naissance roditi se, nastati, izvirati (reka)

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

obârşíe -i f

1. začetek

2. izvor, poreklo

onset [ɔ́nset] samostalnik
vojska napad; naskok
medicina nastop (bolezni); začetek (zime itd.)

opening² [óupniŋ] samostalnik
odpiranje, odprtje; odprtina, luknja, vrzel, špranja; jasa; začetek, uvod; začetna poteza (šah); nezasedeno službeno mesto; priložnost
gledališče premiera

ōrdia -ōrum, n (ōrdīrī) začetek, izvor: ordia prima = primordia: Lucr.

origen (množina: orígenes) moški spol izvor, začetek, nastanek; poreklo; vzrok

tener (traer) su origen biti po rodu iz

origin [ɔ́ridžin] samostalnik
poreklo, izvor, izvir, začetek, rod, pokoljenje

origination [əridžinéišən] samostalnik
izvor, začetek, nastanek

origine [ɔrižin] féminin izvor, začetek; rod, poreklo

à l'origine, dans l'origine prvotno, v začetku
dès l'origine od (vsega) početka
d'origine po rodu, doma iz
pays masculin d'origine domovina
certificat masculin d'origine domovnica
être d'origine paysanne, bourgeoise biti kmečkega, meščanskega porekla
tirer son origine de, avoir son origine dans biti po rodu, poreklu iz

origine f

1. izvor, začetek:
aver origine izvirati, začeti se
dare origine poroditi, porajati; povzročiti, povzročati

2. mat. sečišče, križišče

3. izvor, izvir

4. izvor, rod, poreklo:
luogo d'origine rojstni kraj
di dubbia origine sumljivega izvora
l'origine della parola etimologija besede

orígine -i f izvor, začetek, poreklo

orīgō¹ -inis, f (orīrī)

1. izvir, izvor, nastanek, začetek: N., V., O., Lucr. idr., doloris Ci., res a parva origine orta L., fontium origines H. „Nastanek“, „Prazgodovina“ (= gr. κτίσεις), naslov knjige Katona starejšega: Ci., Gell., Serv., od tod M. Cato in sextā origine Gell. v šesti knjigi svoje Prazgodovine; occ. rod, rojstvo: familiarum N., Achillis Cu. izvor od Ahila, illa clarus origine O., Sabinus modicus originis T., ab aliquo originem ducere H. ali deducere Plin. ali trahere L. izvajati (izpeljevati) svoj rod od koga.

2. meton.
a) rod, rodbina, rodovina, pleme: pulchrā origine Caesar V., ab origine ultimā stirpis Romanae generatus N. iz prastare rodbine.
b) praoče, praded, začetnik rodu: Aeneas Romanae stirpis origo V., o. Iuliae gentis Aeneas T., Cadmus o. patrum Stat., sunt huius origo Ilus et Assaracus O., filium Mannum, originem gentis conditoremque T.
c) začetnik sploh, stvarnik: melioris mundi O., Pegasus huius o. fontis O.; occ. materinska dežela, domovina, očetnjava, izvorno (materinsko) mesto: pars (sc. urbium) originibus suis praesidio, aliae (sc. urbes) decori fuere S.; pren.: Iudaea origo (prvotna domovina) eius mali T.

otpočétak -tka m začetek: od pjesme znam samo otpočetak

outset [áutset] samostalnik
začetek, odhod (na pot)

at the outset na začetku
from the outset od začetka

ouverture [uvɛrtür] féminin odprtina, špranja, luknja; odpiranje, odprtje, otvoritev; odprtost; začetek; uvertura

ouverture de cœur sposobnost sočustvovanja
ouverture de la séance začetek seje
heures féminin pluriel d'ouverture des guichets delovne ure pri okencih (blagajne ipd.)
ouverture automatique avtomatsko odprtje (npr. padala)
ouverture des hostilités (militaire) začetek sovražnosti
ouverture du parlement otvoritev parlamenta
faire des ouvertures de paix predlagati, ponuditi mir

počétak -tka m začetek: mislio sam da je već kraj, ali je tek početak

pòčim m vzorec za vezenje, začetek

porníre -i f

1. zagon, začetek

2. nagnjenost, nagnjenje