Franja

усидчивость f vztrajnost

industria -ae, f (industrius) vztrajnost pri delu, delavnost, skrbnost, prizadevnost, podjetnost, marljivost, pridnost (naspr. segnities, ignavia): illae sunt virtutes imperatoriae: labor in negotiis, fortitudo in periculis, industria in agendo Ci., magna industria bellum comparavit N., ab industria plebem ad desidiam avocare Ci., iis salutare plebem industria videtur S. zadostna delavnost, ut aditus in illum ordinem civium industriae et virtuti pateret Ci. delavnim in vrlim državljanom, industriam in re ponere Ci. marljivo se lotiti česa, industria et labor T., i. quieta T. zmerna, operosa Amm.; pl.: Ci., Corn., Vitr., Arn., summis opibus atque industriis Pl.; pogosto sam abl.: Pl., Plin. ali abl. z de: Ter., S., Cu., Q., Amm. ali z ex: Cu., Q., Suet., Front., tudi ob industriam: Pl. nalašč, hote, namenoma, s premislekom: quod industriā perfecisti Ci., qui de industriā in odium inruere videntur Ci., ex industriā famam compresserunt L., sine industriā Ci. brez namena, nehote.

adhibeō -ere -hibuī -hibitum (ad in habēre)

1. držati kaj k čemu, obrniti (obračati) kaj kam, položiti (polagati) kaj kam, da(ja)ti kaj na kaj, kaj čemu: huc adhibete aures Pl., huc adhibe vultus O.; adh. medicas manus ad vulnera V., vultum ad aliquem O., odores ad deos Ci. v dar prinesti (prinašati); z dat.: manūs genibus O. kolena (z rokami) objeti, vincula captis O. ali civibus Romanis Ci. vkleniti jih; pren.: manus adh. vectigalibus Ci. lotiti se, alteri calcaria, alteri frenos Ci. enega izpodbadati, drugega brzdati, amorem procul Pl. odvračati, diis cultūs, honores, preces Ci. v dar prinesti (prinašati), vocem precesque T. glasno prositi, adhibete animos Ci. ali animos adhibete V., O. (προσέχετε τὸν νοῦν) pazite, vostrum animum adhiberi volo Pl. hočem, da me pazljivo poslušate, vacuas aures mihi et te (= animum tuum) adhibe veram ad rationem Lucr. zvesto me poslušaj in pazi na nauk resnice; occ. vzeti (jemati) kaj k čemu, privze(ma)ti, doda(ja)ti, združiti (združevati) kaj s čim: cur non adhibuisti ... tympanum Pl., ad panem nihil praeter nasturstium Ci. s kruhom ... jesti, adh. ad domesticum morem adventiciam disciplinam Ci., quattuor intiis rerum quintam naturam Ci.

2. pren.
a) (s posebnim namenom kaj za kaj imeti), kaj pri kom ali čem rabiti, uporabiti (uporabljati), oprije(ma)ti se česa: remedia Cu., morbis remedia, curationes Ci., vinum aegrotis Ci., cibum et potionem adh., ut reficiantur vires Ci., sanae parti corporis scalpellum adhibetur Ci. se nastavi, adh. medicinam lugenti, rei publicae Ci. ali voluptates, consolationem alicui Ci. nuditi, forti viro vim Ci. silo storiti, adhibenda vis est veritati Ci. se mora delati sila, adh. orationem ad vulgus ali sermonem alicui Ci. govoriti ljudstvu, orationem ad daterrendum omnibus Ci., sermonem in poculis Ci., govorjenje vezati, vezano govoriti, alicui fictum ad eius voluntatem sermonem Ci. govoriti komu pogodu, adh. numerum iambicum in fabulis Ci., adhibitā audaciā C. z drznostjo, adh. nutrices puero, nutrices ad praebendum lactem Gell.; occ. (kar se misli) kazati: modum quendam Ci. ali modum rei Ci., Suet. mero imeti, zmernosti se držati pri (v) čem, in iudicio modus nullus est adhibitus Ci. se ni kazala nikakršna zmernost, adhibere misericordiam, crudelitatem Ci. usmiljenega se kazati, saevitiam in famulos Ci., officium erga aliquem, reverentiam adversus deos Ci., diligentiam Ci., fidem Pl., Ci. zvesto, pošteno ravnati, curam Ci. ep., N., celeritatem Ci. ep., N. podvizati se, memoriam rei N. pomniti kaj, sollertiam C., belli necessitatibus patientiam L. kazati vztrajnost za ...
b) osebe (po)klicati k čemu, poz(i)vati k čemu, pritegniti k čemu: Dianam ad partus Ci., aliquem ad consilium C., ali in consilium Ci., Plin. iun. ali ad deliberationem Ci. k posvetovanju povabiti, za svet spraševati koga, aliquem in convivium Ci., N. ali ad convivia Ci. na pojedino povabiti, aliquem ad ministerium dapemque L.; tudi z dat.: adh. aliquem castris V., penates epulis V., alteris te mensis adhibet deum H. ti kot bogu prinaša pri poobedku vino v pitni dar, adh. aliquem convivio (= in convivium) L., mensae suae Col., cenae Suet., adh. aliquem consilio (= in ali ad consilium) C.; adh. consilium L., Cu., adhibito consilio (naspr. remoto consilio) Ci.; pogosto adhibere aliquem poklicati koga na pomoč, za pomočnika, za sodelavca, (upo)rabiti koga: adh. accusatorem, oratorem, medicum, collegium praetorum Ci., interpretes S., adhibito interprete Cu., adh. fratrem C., adhibitis amicis ... uxorem interrogavit Ci., nunc adhibemur, ut ea dicamus, quae ... Ci.; z dvojnim acc.: adh. aliquem patronum, arbitrum Ci., Siciliam testem, Iovem testem Ci. za pričo vzeti (jemati) Sicilijo, Jupitra; occ. quicumque deus, quicumque adhibebitur heros H. se spravi na oder, nastopi, adh. aliquem Plin. iun. povabiti koga (kot poslušalca) na predavanje.
c) (z adv.) sprejeti koga, ravnati s kom: aliquem liberaliter, severius Ci. ep., imperat, ut is quam liberalissime commodissimeque adhiberetur Ci.; refl. vesti se: sic se adhibere in potestate Ci. ep.

conservation [-sjɔ̃] féminin ohranitev, shranitev, čuvanje, konserviranje; konservatorstvo

conservation des forêts upravljanje gozdov
conservation des forces vives (physique) vztrajnost
conservation des fruits konserviranje sadja
conservation du secret čuvanje skrivnosti, tajnosti
conservation des souvenirs ohranitev spominov
instinct masculin de (la) conservation samoohranitveni nagon

force [fɔrs] féminin sila, moč, jakost; avtoriteta; električni tok; koncentracija (tekočine); (duševna) sposobnost, talent; pluriel bojne (vojne) sile

force argent mnogo denarja
à force de s ponavljanjem
à force de chercher z vztrajnim iskanjem
à force de bras, de travailler z delom svojih rok, z vztrajnim delom
à toute force z vso močjo (silo), brezpogojno, za vsako ceno, absolutno
dans la force de l'âge v najlepših letih
dans toute la force du terme v res pravem pomenu besede
de toutes ses forces z vsemi močmi, na vso moč, na vse kriplje
de force, par force s silo, po sili, nasilno
de gré ou de force zlepa ali zgrda
de vive force s silo, na prvi mah
en force v velikem številu, militaire z znatno vojaško silo (četami)
force est de (+ nedoločnik) treba je
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
camisole féminin de force prisilni jopič
maison féminin de force kaznilnica
politique féminin de force politika sile (pesti)
tour masculin de force težavna vaja, naloga; sijajen uspeh ali rezultat, velik podvig
travailleur masculin de force fizičen delavec (krepkih mišic)
forces aériennes zračne bojne sile
force attractive, d'attraction privlačna sila, privlačnost
force brutale, centrifuge, hydraulique brutalna, centrifugalna, vodna sila
force d'habitude moč navade
force de frappe (militaire) udarna moč (moderno, zlasti atomsko orožje)
force d'inertie vztrajnostna sila, vztrajnost
force majeure višja sila
force motrice gonilna, pogonska sila
forces navales pomorske bojne sile
forces d'occupation zasedbene, okupacijske sile
force de pesanteur težnost
force portante nosilnost
force publique, forces de police javne varnostne sile
force rétroactive retroaktivna moč
forces de terre et de mer kopne in pomorske bojne sile
forces terrestres kopne bojne sile
force de traction vlečna sila, vleka
force du vent močvetra, vetrovnost
force de volonté moč volje
avoir force de loi imeti zakonsko moč, biti pravnomočen
avoir force obligatoire biti obvezen
céder à la force popustiti sili
être de force (à faire quelque chose) môči (kaj napraviti), biti zmožen, biti kos
être en force biti močan, biti pri moči
être de première force en biti izredno spreten v, sposoben za, močan v
faire force à quelqu'un komu silo delati
faire force de rames krepko veslati
reprendre ses forces spet k moči priti
ne plus sentir sa force biti izredno močan

inercia ženski spol nedelavnost, brezdelnost

fuerza de (la) inercia (fiz) vztrajnost
ley de inercia zakon vztrajnosti

inercij|a [ê] ženski spol (-e …) medicina, fizika, tehnika die Trägheit; (vztrajnost) das Beharrungsvermögen
medicina inercija maternice die Wehenschwäche

payant, e [pɛjɑ̃, t] adjectif plačujoč; ki ga je treba plačati; ki se izplača; ki je dobičkonosen; masculin plačnik, plačevalec

billet masculin gratuit payant brezplačna vstopnica, vstopnica, ki jo je treba plačati
concert masculin payant koncert proti vstopnini
stationnement masculin payant plačljivo parkiranje, čuvano parkirišče
être payant izplačati se
la persévérance est payante vztrajnost se izplača
spectateurs masculin pluriel payants gledalci, ki plačajo vstopnino (niso povabljeni)
prix masculin payant cena, ki se izplača
école féminin payante šola, v kateri se plača šolnina
recevoir chez soi des hôtes payants sprejemati v svojo hišo plačujoče goste

perseveracij|a ženski spol (-e …) medicina die Perseveration; (vztrajnost) die Durchhaltung

predpostávka (-e) f supposizione, presupposizione, presupposto; congettura, assunzione; ipotesi:
vztrajnost je predpostavka za uspeh la tenacia è il presupposto del successo
ovreči, potrditi predpostavko confutare, smantellare un'ipotesi; ribadire, corroborare un'ipotesi

slow [slóu]

1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

2. prislov
počasi

slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja

3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

4. samostalnik
(kriket) počasna žoga

staying [stéiiŋ] pridevnik
vzdržljiv, vztrajen

staying power vztrajnost, vzdržljivost

strength [strenɵ] samostalnik
moč, jakost, sila; čvrstost, odpornost; krepkost, žilavost; intenzivnost
vojska številčno stanje, dejansko stanje armade; jakost (utrdbe); (tekočine) vsebina

at full strength polnoštevilno, vsi
below strength, under strength vojska pod običajnim številčnim stanjem
in great strength v velikem številu
on the strength vojska na seznamu
(up)on the strength of na temelju, na osnovi česa
strength of body telesna moč
the strength of a horse figurativno konjska (silna) moč
strength of purpose moč volje, odločnost, vztrajnost
feat of strength dejanje, ki ga more napraviti le velika moč
it is beyond my strength to gre preko mojih moči
to measure one's strength with meriti svojo moč z
his relatives were there in full strength njegovi sorodniki so bili tam v polnem številu (vsi)

tortoise [tɔ́:təs]

1. samostalnik
zoologija žetva
figurativno mečkač, obotavljavec

alligator tortoise aligatorska želva
as slow as a tortoise počasen kot želva (polž)
a case of hare and tortoise primer, v katerem je vztrajnost več vredna kot sposobnost (znanje); počasi, a zanesljivo

2. pridevnik
želvast

tortoise shell želvin oklep; želvovina
tortoise-shell iz želvovine (narejen)

upornost¹ [ó] ženski spol (-i …) (kljubovalnost) die Widerspenstigkeit, Widersetzlichkeit, Aufsässigkeit, Renitenz; (volja do upora) der Widerstandswille
| ➞ → vztrajnost, neomajnost

vieja ženski spol starka, stara ženska

poco a poco hila la vieja el copo (pregovor) potrpežljivost in vztrajnost privedeta k cilju

ἀνδρεία, ἀνδρία, ion. ἀνδρηίη, ἡ (ἀνδρεῖος) možatost, srčnost, hrabrost, pogum, stanovitnost, vztrajnost.

ἐγκράτεια, ἡ (ἐγ-κρατής) trdnost 1. oblast nad samim seboj, zdržnost, zmernost, brzdanje. 2. utrjenost, stanovitnost, vztrajnost.

καμμονίη, ἡ ep. = καταμονία (κατα-μένω) vztrajnost (v boju), zmaga.

καρτέρησις, εως, ἡ (καρτερέω) καρτερία, ἡ (καρτερός) 1. vztrajnost, stanovitnost, napor, težava, αἱ διὰ καρτερίας ἐπιμέλειαι z napori združene vaje. 2. prenašanje, trpljenje, διὰ καρτερίας z vztrajnostjo, v veliki stiski. 3. vzdržnost, oblast nad seboj.