Franja

kùljati -ām
1. vreti na dan: voda kulja iz izvora
2. valiti se: dim kulja iz odžaka
3. lizati: vatra kulja iz peći
4. sipati se: pčele kuljaju iz košnice
5. puhteti: od njega kulja zadah od rakije

povrévati -am pomalo vreti: juha, mošt povreva

rèvati rèvēm, rèvi, rèvāh -āše, rȅvao rȅvāla, rȅvūći
1. rjuti, rjoveti: lav revući
2. rigati: pod tovarom magarac ne reve
3. vreti na dan: potok reve strašnom bukom

sbollire v. intr. (pres. sbollisco, sbollo)

1. nehati vreti

2. pren. pomiriti se, ohladiti se

sobbollire v. intr. (pres. sobbollo) počasi vreti, kuhati:
agr. fieno sobbollito sparjeno seno

sourdre* [surdrə] verbe intransitif izvirati, (pri)vreti na dan; figuré pokazati se

le mécontentement sourd lentement počasi prihaja na dan, se kaže nezadovoljstvo

stum [stʌm]

1. samostalnik
sladek (grozdni) mošt

2. prehodni glagol
pustiti zopet vreti (vino)
britanska angleščina preprečiti vrenje (sadnega mošta)

suf-ferveō -ere (sub in fervere) nekoliko (rahlo, malce, blago) razgorel ali vroč biti, nekoliko (rahlo, malce, blago) zavre(va)ti, nekoliko (rahlo, malce, blago) vreti: Ap. h.

surtir dobaviti (blago); oskrbeti (de z); izpopolniti (zalogo); izvirati, vreti iz, vrvrati, brbotati; zasidrati se

surtir efecto imeti učinek, učinkovati
surtir el mercado oskrbeti tržišče
surtir de géneros oskrbeti z blagom (zalogo)
surtir de víveres oskrbeti z živili
surtirse de lo necesario kriti svoje potrebe
surtirse de la villa nakupovati v mestu

uskljùčati -ā zavreti, začeti vreti: voda je usključala

uzàvirati -rēm začenjati vreti: voda već uzavire

well¹ [wel]

1. samostalnik
izvir, vrelec, studenec; vodnjak
figurativno začetek, praizvor; vrtina; jašek (v rudniku); globoka jama; tunel v snegu
arhitektura dušnik, prostor za dvigalo (lift), za stopnišče; ograjen prostor v sodni dvorani (za odvetnika); shramba za prtljago (v vozu, avtu); tintnik (v mizi)
železnica shramba za vodo
navtika shramba za ribe (na ladji); jašek za zaščito črpalke

well boring vrtanje (studencev itd.)
well-digger kopač studencev, vodnjakov
to sink a well (iz)vrtati vodnjak

2. neprehodni glagol
izvirati, vreti na dan, iztekati, brizgniti

to well out (ali forth) privreti ven
to well up dvigniti se, privreti kvišku
to well over preliti se, razliti se
prehodni glagol
pustiti izvirati ali teči

zàkrčkati -ām začeti po malem, rahlo vreti

пробродить (dov.)

1. tavati, klatiti se nekaj časa;

2. prevreti, vreti nekaj časa

прокипaть, прокипeть prevre(va)ti; vreti nekaj časa

фонтанировать vreti na dan v curku

boil² [bɔil] samostalnik
vrelišče; vrenje, kipenje, kuhanje

to give s.th. a boil up pogreti, prevreti kaj
to bring to the boil zavreti
to keep on (ali at) the boil pustiti vreti

bouillon [bujɔ̃] masculin (zračni) mehurček (pri vrenju kake tekočine); mesna juha; cenena restavracija; pluriel neprodani izvodi (publikacije, časopisov)

bouillon gras, de poulet mastna juha, kurja juha
bouillon de viande, de légumes, de tortue mesna, zelenjavna, želvina juha
bouillon d'onze heures zastrupljena pijača ali jed
bouillon de culture tekočina za kulturo mikrobov; ugodna sredina (miljé)
boire, prendre un bouillon izpiti skodelo juhe
boire un bouillon piti vodo (pri plavanju), figuré, familier izgubiti pri špekuliranju
bouillir à gros bouillons močnó vreti
retirer au premier bouillon odmakniti takoj pri zavretju
vomir le sang à gros bouillons močnó bljuvati kri

calēscō -ere, caluī (incoh. glag. calēre)

1. razgre(va)ti se, razvne(ma)ti se, otopliti se, vroč posta(ja)ti
a) od fizikalne toplote: per aestatem caelum meridianum sole exoriente calescit, meridie ardet Vitr., medio... unda die gelida est, ortuque obituque calescit O., flumineae volucres medio caluere Caystro O. so začele vreti, tunc primum caluere triones O., (Solis aqua) sub lucis ortum tepide manat,... inclinato (die) in vesperam calescit Cu.; od česa? z abl.: ubi potest illa aetas (senectus) aut calescere vel apricatione melius vel igni aut vicissim umbris aquisve refrigerari salubrius? Ci., nam duplici ratione accenditur, ipse sua cum mobilitate calescit, et e contagibus ignis Lucr.
b) od človeške toplote: ex iis, quae in homine sunt, hic (sanguis) celerrime vel calescit vel refrigescit Cels.; od česa? z abl.: cum corpus motionibus in ambulatione calescat Vitr.; z ab: quae spiritu in pulmones anima ducitur, ea calescit primum ipso ab spiritu, deinde contagione pulmonum Ci.

2. pren. razgre(va)ti se, razvne(ma)ti se, vzplamte(va)ti, razžariti (razžarjati) se, vž(i)gati se: est deus in nobis: agitante calescimus illo O., narratur et prisci Catonis caepe mero caluisse virtus H. celo stari Katon se je navkljub svoji kreposti baje često razvnel ob vinu, si quando profundo nubigenae caluere mero Stat., ubi convivium caluit (sc. mero) Min.; occ. o žaru ljubezni: accede ad ignem hunc, iam calesces plus satis Ter., quo propior nunc es, flammā propiore calesco O., quoque magis sequitur, flammā propiore calescit O., accepti caluere sub ossibus ignes O., David unius tantum adulescentulae grandaevus calescit amplexibus Hier.

ébullition [ebülisjɔ̃] féminin vrenje, vretje; figuré kipenje; vrvranje

point masculin d'ébullition vrelišče
le pays est en ébullition v deželi vre
être en ébullition kipeti, vreti; biti razburjen
entrer en ébullition vzkipeti, zavreti
mettre en ébullition zavreti (kaj)
en ébullition vrel, v vrenju