Franja

lévi (-a -o) adj.

1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra

livreja samostalnik
1. pogosto v leposlovju (uniforma) ▸ libéria, személyzet díszes egyenruhájaVratar v hotelski livreji ju je spoštljivo pozdravil in jima odprl vrata. ▸ A szálloda libériájába öltözött portás tiszteletteljesen köszöntötte őket és kinyitotta előttük az ajtót.
Oprijete črne majice in hlače so dopolnjene z belimi in z motivi delov človeškega telesa poslikanimi livrejami. ▸ A szűk fekete ingeket és nadrágokat fehér, emberi testrészek motívumaival díszített libériák egészítették ki.

2. (o dizajnu in barvah) ▸ arculat, fényezés
Renault bo šele leta 2002 na Benettonove dirkalnike pritisnil svojo značko in jih prebarval v svojo livrejo. ▸ A Renault a Benetton versenyautót csak 2002-ben jelölte meg a saját emblémájával és fényezte át a saját színeire.
Ponudba je upoštevala nekatere zahteve ministrstva italijanske vlade, zato naj bi imela družba v prihodnje avtonomno vlogo, italijansko identiteto, svojo znamko, logo in livrejo. ▸ Az ajánlat figyelembe vette az olasz kormány minisztériumának előírásait, ezért a vállalat a jövőben önálló szerepet, olasz identitást, saját márkát, logót és arculatot kap.

ljubeznív kind, amiable; affectionate, kind-hearted, friendly; polite; gentle

bodi tako dober in zapri vrata! would you mind closing the door?, have the kindness to shut the door!

lôpniti (-em) perf.

1. colpire; dare una manata

2. cadere

3. žarg. šol. essere bocciato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrata so lopnila una porta ha sbattacchiato
lopniti v hišo capitare, piombare in casa all'improvviso

lopúten (-tna -o) adj. a serranda; a battenti:
loputna vrata porta a battenti; botola, agr. passafieno

lopútniti

lopútniti vrata to slam (ali to bang) the door

lopútniti

loputniti z vrati fermer violemment (ali brusquement, avec fracas) une porte, (faire) claquer une porte; (okno, vrata) se fermer violemment, claquer; porter (ali allonger, familiarno flanquer) un coup, frapper

mal|i¹ (-a, -o) klein, Klein- (avto der Kleinwagen, delničar der Kleinaktionär, format das Kleinformat, kuhinjski aparat die Kleinküchenmaschine, das Kleingerät, lastnik der Kleineigentümer, oder die Kleinbühne, podjetnik der Kleinunternehmer, posnetek das Kleinbild, proizvajalec der Kleinerzeuger, varčevalec der Kleinsparer, industrija die Kleinindustrie, črka der Kleinbuchstabe, družina die Kleinfamilie, gozdna posest der Kleinwald, obrt das Kleingewerbe, plastika die Kleinplastik, orodje das Kleingerät, Kleinwerkzeug, plemstvo der Kleinadel, podjetje der Kleinbetrieb, das Kleinunternehmen, popravilo die Kleinreparatur)
mala matura mittlere Reife
mali človek der kleine Mann
mali kazalec pri uri: kleiner Zeiger, der Stundenzeiger
mala os matematika pri elipsi: die Nebenachse
mali krog matematika der Nebenkreis, Kleinkreis
mala vrata figurativno die Hintertür
po malem, z malim ➞ → malo

máli (-ega)

A) m bambino, piccolo; figliolo

B) máli (-a -o) adj.

1. (določna oblika od majhen) piccolo:
mali prst mignolo
male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
mala vrata porticina
mala kmetija piccolo podere, poderetto
mala buržoazija piccola borghesia
mala trgovina commercio al minuto
geogr. Mala Azija Asia Minore
hist. Pipin Mali Pipino il Breve

2.
mala potreba bisogno piccolo
iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
hist. mala antanta Piccola Intesa
lov. mala divjad selvaggina minuta
publ. mala Evropa piccola Europa
mala južina merenda
fiz. mala kalorija millicaloria
bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
nareč. mala krivina piccola curvatura
šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
mala plošča disco (fonografico)
šah. mala rokada arrocco corto
zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
male živali bestiame minuto
publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
šport. mali golf minigolf
rel. mali greh peccato veniale
mali hlapec garzone
mali kmet piccolo contadino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
mali lov caccia minuta
astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
anat. mali možgani cervelletto
šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
gled. mali oder teatro sperimentale
časn. mali oglasi piccoli annunci
mali lastnik piccolo proprietario
zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
mali bratranec cugino di secondo grado
publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
muz. mala flavta ottavino
anat. mala pečica piccolo omonto
biol. mala rdeča krvnička microcita
zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
šport. male tekmovalne sani slittino
anat. male sramnice ninfe
mali avto utilitaria; ekst. seicento
iron. mali bog nume
zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
anat. mali jeriček ugola
zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

C) máli (-a -o) m, f, n

1.
(ta) mali bambino
od malega da bambino
evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
mala (črka) (lettera) minuscola

2. malo:
malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
malo po malem a poco a poco, pian piano
biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
kaj malega pojesti mangiare due bocconi
znati do malega vse sapere proprio tutto
zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
PREGOVORI:
iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

medtem ko¹ [é] časovno: während (medtem ko jem, lahko ti … während ich esse, kannst du …), während des/der (medtem ko je jedel, mu je padel … während des Essens fiel ihm …), indem (medtem ko je govoril, so se odprla vrata indem er sprach, öffnete sich die Tür)

mésten (of) town, (of) city; municipal; urban

méstni arhiv town records pl
méstni ceh city company, guild, livery company
méstna četrt, méstni okraj (town) quarter, ward, district of a city, ZDA section (of a city)
méstni grb city arms pl
méstna hiša, magistrat town hall, ZDA city hall, (hiša v mestu) town house
méstna knjižnica municipal library
méstne (občinske) dajatve municipal (ali local) taxes pl, (town) rates pl
méstno letališče municipal airport
méstni ljudje townspeople (s konstr. v sg ali pl), townsfolk (s konstr. v sg ali pl)
méstna mitnina, trošarina toll
méstna občina township, municipality, ZDA city
méstni očetje city fathers pl
méstno planiranje town planning
méstni prebivalec town dweller, city dweller
méstno prebivalstvo population of a town, townspeople (s konstr. v sg ali pl)
méstni svèt municipal council, town (ali city) council
méstna uprava municipal authorities pl
méstno območje, področje urban area, city area
méstno obzidje town wall, city wall
méstno sodišče municipal court
méstni stražnik municipal policeman, arhaično watchman
méstna vrata town gate, city gate
méstno življenje town life, city life

mestn|i [é] (-a, -o) Stadt-; v lasti mesta: stadteigen; (arhiv das Stadtarchiv, grb das Stadtwappen, očetje množina Stadtväter, okraj der Stadtbezirk, otrok das Stadtkind, park der Stadtpark, plin das Stadtgas, urad das Stadtamt, četrt das Stadtviertel, država die Stadtstaat, knjižnica die Stadtbücherei, Stadtbibliothek, kronika die Stadtchronik, občina die Stadtgemeinde, obvoznica die Stadtautobahn, uprava die Stadtverwaltung, vožnja die Stadtfahrt, vrata množina das Stadttor, vrtnarija die Stadtgärtnerei, gledališče das Stadttheater, obzidje die Stadtmauer, prebivalstvo die Stadtbevölkerung, območje das Stadtgebiet)

mréžast (-a -o) adj. reticolare, retiforme; a rete:
mrežasta nogavica calza a rete
mrežasta vrata cancello
grad. mrežasta konstrukcija graticolato
tekst. mrežasta vezava armatura a griglia
arhit. mrežasti obok volta a costoloni
mrežasti papir carta millimetrata
teh. mrežasti nosilec traliccio
zool. mrežasto oko occhio composto

Murphyjev zakon stalna zveza
(o sosledju dogodkov) ▸ Murphy-törvény, Murphy törvénye
Murphyjev zakon pravi, da bo šlo narobe vse, kar gre lahko narobe. ▸ Murphy törvénye az az elv, hogy ha valami egyáltalán elromolhat, az el is romlik.
Ko končno najdeš prava vrata, je pred njimi po Murphyjevih zakonih najdaljša vrsta daleč naokoli. ▸ Amikor végre megtalálod a jó ajtót, a Murphy-törvény szerint előtte áll a leghosszabb sor.

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

nakladaln|i (-a, -o) Lade- (podstavek das Ladegestell, profil das Lademaß, steber der Ladepfosten, dolžina die Ladelänge, enota die Ladeeinheit, odprtina die Ladepforte, ploščad die Laderampe, prikolica der Ladewagen, rampa die Laderampe, die Ladebühne, vrata die Ladetür, površina die Ladefläche)

namíg (-a) m

1. accenno, allusione; sottinteso, suggerimento; antifona:
zlobni namigi allusioni malevoli
razumeti namig capire l'antifona

2. cenno, ammiccamento:
z namigom glave je pokazal vrata con un cenno della testa indicò la porta

nasadíti (-ím) | nasájati (-am) perf., imperf.

1. adattare il manico a (una scure, una zappa)

2.
nasaditi oknico, vrata incardinare la finestra, la porta
voj. nasaditi bajonet innastare la baionetta

3. agr. piantare:
nasaditi drevesa, krompir piantare alberi, patate

4. infilzare; ekst. mettere:
pren. nasaditi roge komu mettere le corna a uno

5. agr. mettere a covare

nastežáj adv.
nastežaj odpreti vrata, okno spalancare la porta, la finestra

navzvèn à (ali vers) l'extérieur, au (ali en) dehors

vrata se odpirajo navzven la porte s'ouvre vers l'extérieur (ali en dehors)