Franja

pojasnílo (-a) n spiegazione, chiarimento, informazione, indicazione, delucidazione, puntualizzazione, ragione, schiarimento, precisazione, commento:
zahtevati od koga pojasnilo, vprašati koga za pojasnilo domandare ragione a qcn. di qcs.; chiedere una spiegazione, un chiarimento a qcn., domandare ragione di qcs. a qcn.
dati pojasnilo dare una spiegazione

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

porre^*

A) v. tr. (pres. pongo)

1. postaviti, postavljati; dajati:
porre a confronto le due tesi, i due imputati primerjati dve trditvi, soočiti obotoženca
porre a frutto una somma vložiti vsoto
porre a tavola dati na mizo
porre giù odložiti; pren. opustiti
por fine, por termine (a) končati (polemiko, razpravo ipd.)
porre in croce pren. mučiti

2. položiti, polagati; postaviti, postavljati (tudi pren.):
porre le fondamenta di un edificio položiti temelje zgradbe
porre la prima pietra položiti temeljni kamen, začeti gradnjo
porre le tende postaviti šotore, utaboriti se
porre confini, limiti (a) omejiti, omejevati (tudi pren.)

3. postaviti, postavljati; posvetiti (na spominskih ploščah, grobovih ipd.)

4. pren. meniti:
poniamo che... recimo, da

5. (v samostalniških zvezah, ki odrejajo glagolu pomen)
porre una domanda postaviti vprašanje, vprašati
porre una questione nakazati, zastaviti problem
porre mente (a) preudariti, premisliti
porre gli occhi (su) upreti pogled (v); pren. pazljivo, poželjivo pogledati
porre freno (a) pren. omejiti, brzdati
porre in essere uresničiti, udejaniti

B) ➞ porsi v. rifl. (pres. mi pongo) postaviti, postavljati se:
porsi in marcia, in cammino kreniti (na pot)
porsi a sedere sesti
porsi a tavola sesti za mizo
porsi in difesa (di) postaviti se v bran

pót¹ -í way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage

prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
to pót (tokrat) this time
vsaki pót each time
božja pót (romanje) pilgrimage
pót nazaj return journey, pogovorno the way back
pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
pót po morju voyage
javna pót public road
jahalna, jezdna pót bridle path
gozdna pót forest road
križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
prečna pót crossroad
neravna pót bumpy road
neutrjena pót gravel road
shojena pót beaten track
trnova pót thorny path
vodna pót waterway
vozna pót carttrack, cart-road
uporabna pót serviceable road, thoroughfare
zaprta pót closed path (ali way)
ob póti by the roadside
preko póti over the way, across the road
na pol póta halfway, midway
po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
na vsej póti od... all the way from...
biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
biti sredi póti to be halfway on one's journey
biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
utreti pót za... to pave the way for...
otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
on mi je na póti he is in my way
pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
on je na póti v X. he is on his way to X.
biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
iti po (isti) póti nazaj to turn back
iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
iti rakovo pót to go backward
iti svojo pót to go one's own way
iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
šli so vsak svojo pót they went their respective ways
krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
napraviti pót komu to make way for someone
narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
kazati, voditi pót to lead the way
polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
napravite prosto pót! make way!
moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
ustaviti se na pol póta to stop halfway
vprašati za pót to ask one's way
vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning

pót, -i chemin moški spol , voie ženski spol , route ženski spol , cours moški spol , itinéraire moški spol , (steza) sentier moški spol , (prehod) passage moški spol ; étape ženski spol , tour moški spol , cheminement moški spol ; (način) mode moški spol , (metoda) méthode ženski spol

pot v serpentinah chemin sinueux (ali serpentant, tortueux)
kos poti un bout de chemin
ovinek poti coude moški spol (ali tournant moški spol) de chemin
sredstva in pota (figurativno) ressorts moški spol množine
med potjo en chemin, chemin faisant, en route, en cours de route
na pot! en route!
na kriva pota zaiti quitter le bon (ali le droit) chemin
na pol pota à mi-chemin, à moitié chemin
po najkrajši poti par la voie la plus directe, au plus près
po pravni poti (pravno) par voie de droit
z zaprekami posejana pot route jonchée d'obstacles
(za) to pot à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup, pour le coup
dati čemu prosto pot laisser libre cours à quelque chose
biti komu na poti être sur le chemin de quelqu'un, contrarier quelqu'un, causer de l'embarras à quelqu'un
biti na dobri poti être sur la bonne route (ali voie)
biti na pravi poti (prav ravnati) être dans le bon chemin
biti na zli poti être sur une mauvaise pente, suivre une mauvaise voie
iti komu s poti éviter quelqu'un
iti, kreniti, odpraviti se na pot se mettre en route (ali en chemin)
iti na božjo pot aller en pélerinage
iti po poti nazaj rebrousser chemin
iti po isti poti nazaj revenir sur ses pas
iti po krajši poti prendre un raccourci
iti po napačni poti, zgrešiti pot se tromper de chemin (ali de route)
iti svojo pot (figurativno) faire son chemin, aller (ali suivre) son (droit) chemin
iti tiho svojo pot aller son (petit bonhomme de) chemin
izgubiti pot faire fausse route
izravnati pot (figurativno) préparer (ali déblayer) le terrain
narediti si pot (skozi) s'ouvrir (ali se frayer) un chemin (à travers), se faire un passage
odrezati komu pot couper la route à quelqu'un
presekati komu pot couper (ali barrer) le chemin à quelqu'un
pustiti prosto pot čemu donner libre cours (ali passage) à quelque chose
speljati na krivo pot dévoyer, détourner du droit chemin
spraviti koga s poti se débarrasser de quelqu'un, évincer quelqu'un, (ubiti) liquider quelqu'un
stopati po poti cheminer
ubrati pot prendre le chemin
ubrati najkrajšo pot aller (ali prendre) au plus court
ustaviti se na pol pota (figurativno) s'arrêter à mi-chemin
utirati komu pot marcher devant
utreti si pot (skozi) se frayer (un) passage
vprašati koga za pot demander la route (ali le chemin) à quelqu'un
želeti srečno pot souhaiter bonne route
enosmerna pot (voie à) sens moški spol unique
gorska pot chemin (ali sentier) en montagne
gozdna pot chemin forestier
kolesarska pot trottoir moški spol cyclable
komunikacijska pot voie de communication
kopna pot route (ali voie) de terre
krajša pot raccourci moški spol
križev pot chemin de (la) croix
najdaljša pot (figurativno) chemin des écoliers
obalna pot chemin côtier, voie côtière
občinska pot chemin vicinal
peš pot sentier moški spol
peščena pot chemin sablonneux
poljska pot chemin à travers champs
pomorska pot voie (ali route) maritime
prečna pot chemin de traverse
prehojena, prevožena pot chemin parcouru
prepovedana pot passage défendu, (napis) on ne passe pas ici
rakova pot marche ženski spol à reculons, reculade ženski spol
shojena pot chemin battu (ali fréquenté), figurativno sentier battu
srednja pot (voie) intermédiaire moški spol, figurativno le juste milieu
srečno pot! bon voyage! bonne route!
strma pot raidillon moški spol, chemin du paradis (tudi figurativno)
vaška pot chemin vicinal (ali rural, de village)
vodna pot voie navigable (ali fluviale)
vozna pot chemin carrossable
vso pot tout le long du chemin, pendant tout le trajet
zadeva gre svojo pot l'affaire va son train
zračna pot route aérienne
življenjska pot carrière ženski spol, chemin de la vie

pót (-í) f

1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada

2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria

6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose

8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni

prášati glej vprašati

prepriča|ti se (-m se) prepričevati se sich überzeugen (o von); sich [Gewißheit] Gewissheit verschaffen über, sich versichern; (še enkrat vprašati) rückfragen

preročíšče n oracolo:
delfsko preročišče oracolo di Delfi
vprašati preročišče za nasvet chiedere consiglio all'oracolo

preveč [è] [zuviel] zu viel (kruha, sladkorja, hrupa [zuviel] zu viel Brot, Zucker, Lärm); v neprimerni meri: über Gebühr
veliko preveč viel zu viel, viel zu sehr
več kot preveč übergenug
vse preveč [allzuviel] allzu viel, [allzusehr] allzu sehr
ne preveč (pameten, priljubljen) nicht besonders (klug, beliebt)
kar je preveč, je preveč! was [zuviel] zu viel ist, ist [zuviel] zu viel!
s pridevnikom über- (pameten übergescheit, priden überfleißig, vnet übereifrig, kisel übersäuert), super- (pameten superklug), z glagolom über- (naprezati/obremenjevati überanstrengen, überfordern, überstrapazieren, posušiti übertrocknen, mešati überrühren, okisati übersäuern, popasti überweiden, poudarjati überbetonen, raztegniti überdehnen, vprašati koga (jemanden) überfragen, začiniti überwürzen), ver- (osoliti versalzen, popoprati verpfeffern)
figurativno preveč si naložiti sich [zuviel] zu viel zumuten, sich übernehmen
preveč si dati opraviti z [zuviel] zu viel Federlesens machen von
preveč si dovoliti sich [zuviel] zu viel herausnehmen, sich große Freiheiten herausnehmen
preveč si privoščiti es zu bunt treiben
preveč še s kruhom ni dobro [allzuviel] allzu viel ist ungesund, das ist des Guten [zuviel] zu viel
to je preveč (to je od sile) das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus, das geht über die Hutschnur, das ist die Höhe!, da hört doch alles auf!

prix [pri] masculin cena, stroški; nagrada; vrednost; pomen, zaslužek; kazen; nagrajenec, -nka

prix Nobel Nobelov nagrajenec

1.

à prix d'argent za denar
à bon prix poceni
au prix de za ceno, na stroške, s pomočjo
à aucun prix za nobeno ceno, na noben način
au prix où est le beurre (familier) kot so stvari sedaj
à moitié prix za polovično ceno
à prix d'or za drag denar, zelo dragó
à tout prix za vsako ceno, na vsak način
à vil prix za smešno ceno, smešno poceni
de prix velike vrednosti, dragocen
de peu de prix malovreden
même au prix de la vie tudi če bi to stalo življenje
hors de prix nedosegljiv, zelo drag

2.

prix d'achat, de vente kupna, prodajna cena
prix pluriel alimentaires cene živil
prix pluriel d'après-guerre, d'avant-guerre povojne, predvojne cene
prix du bail cena najemnine, zakupa
prix coté à la bourse borzna cena
prix au comptant cena za gotovino
prix-courant masculin cenik
prix courant tržna cena
prix coûtant lastna c.
prix dérisoire smešna, smešno nizka c.
prix de détail maloprodajna c.
prix exceptionnel, d'occasion izjemna, priložnostna c.
prix excessif, exorbitant pretirana c.
prix de fabrique tovarniška c.
prix fait, prix convenu dogovorjena c.
prix de faveur izjemno ugodna c.
prix fixe stalna c.
prix forfaitaire, global pavšalna c.
prix de gros veleprodajna c.
prix imposé predpisana c.
prix inabordable nedostopna c.
prix libre prosta c.
prix de main-d'œuvre stroški za delovno silo
prix maximum, minimum maksimalna, minimalna c.
prix modéré, modique zmerna c.
prix mondial cena na svetovnem tržišču
prix moyen poprečna c.
prix net, brut neto, bruto c.
prix plancher, prix plafond najnižja, najvišja c.
prix de producteur proizvodna c.
prix publicitaire reklamna c.
prix de rachat zopetna odkupna c.
prix-réclame reklamna c.
prix de revient lastna c.
prix sacrifié prenizka c. (pod lastno c.)
prix de souscription subskripcijska c.
prix unique, unitaire enotna c.
prix usuraire oderuška c.
prix de voyage voznina
augmentation féminin, baisse féminin blocage masculin, calcul masculin, chute féminin, contrôle masculin des prix povišanje, znižanje, blokiranje, izračunanje, padec, kontrola (nadzor) cen
(tout) dernier prix skrajna, zadnja c.
distribution féminin des prix razdelitev nagrad (v šoli na koncu šolskega leta)
fluctuation féminin des prix nihanje cen
formation féminin, hausse féminin des prix formiranje, porast cen (na borzi)
Grand prix (de) velika nagrada (na konjskih dirkah)
juste prix équitable primerna c.
indice masculin des prix indeks cen
liste féminin des prix cenik
stabilisation féminin, stabilité féminin des prix stabilizacija, stabilnost cen
vil prix smešno nizka, slepa cena
attacher grand prix à quelque chose zelo ceniti, upoštevati kaj
augmenter de prix podražiti se
augmenter les prix zvišati cene
n'avoir pas de prix, être sans prix imeti zelo veliko vrednost, biti nepoplačljiv
convenir d'un prix pogoditi se za ceno
décerner un prix prisoditi, priznati, podeliti nagrado
demander un prix zahtevati ceno
demander le prix vprašati za ceno
diminuer, baisser les prix zmanjšati cene
disputer un prix pogajati se, potegovati se za ceno
établir, fixer un prix določiti ceno
faire hausser les prix pognati cene kvišku
mettre quelque chose à prix oceniti (v denarju)
mettre la tête de quelqu'un à prix razpisati nagrado na glavo kake osebe
rabattre du prix popustiti v ceni
remporter le prix dobiti nagrado, biti prvi
remporter le prix d'excellence dobiti (šolsko) nagrado kot najboljši učenec
vaincre au prix de sa vie plačati zmago s svojim življenjem
valoir, avoir son prix biti vreden svoje cene
ce n'est pas dans mes prix to mi je predrago
cela vaut toujours son prix to obdrži vedno svojo vrednost

prō-rogō -āre -āvī -ātum

1. ljudstvo vprašati, ali naj se komu kaj podaljša; od tod (na osnovi zakonskega predloga, podanega na ljudski skupščini) podaljšati (podaljševati): Vell., Aur. idr., imperium Ci. ep., L., Suet., provinciam Ci. ep. upravništvo (upravo) v provinci, annum Ci. uradno poslovanje (koga) za eno leto, numerum annorum provinciis Ci., aliquid temporis (v provinci) Ci.; occ. sploh podaljš(ev)ati: vitam hominibus Pl., bellum Ci., longum scriptori aevum H. proslaviti pisatelja za dolgo dobo, tempus, mores Plin.

2. metaf.
a) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odgoditi, pustiti (puščati): spem alicui in alium diem Pl., recte vivendi horam H., paucis ad solvendum prorogatis diebus Ci. po malo (nekaj) dneh odloga, prorogare diem mortis Sen. ph.
b) dolgo obdržati, hraniti, ohraniti (ohranjati): vivacitatem suam usque in annos decem Col., vitam Col., spiritum homini, memoriam alicuius, famam Plin. iun., rem Romanam alterum in lustrum H., omnes thyrsos vel folia lactucarum prorogare urceis conditos Plin.
c) ploditi, spoče(nja)ti, zaroditi (zarajati): subolem Cod. I., familia prorogata Val. Max.
d) (v)naprej izplač(ev)ati, založiti (zalagati), zakladati koga z (denarjem), posoditi (posojati): nummos, sumptus litiganti Cod. I.
e) razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati), naznaniti (naznanjati): sententiam Cod. I.

question¹ [kwésčən] samostalnik
vprašanje; (sporno) vprašanje, problem (the Negro question črnsko vprašanje)
zadeva, stvar (only a question of time samo stvar časa)
dvom
pravno preiskava, zasliševanje
parlament predlog (dan na glasovanje), interpelacija

parlament question! k zadevi! (vzklik govorniku)
parlament to put the question dati na glasovanje
pravno question of law pravno vprašanje
pravno leading question sugestivno vprašanje
zgodovina, pravno to put s.o. to the question zasliševati, mučiti koga
the question does not arise vprašanje je brez pomena
to beg the question narediti prenagljen sklep, predpostavljati
beside the question neprikladen, nevažen
beyond (ali past) question nedvomno, nesporno
a burning question pereče vprašanje
question of the day problem dneva
to call in question spodbijati, dvomiti
to come into question priti v pretres, postati važno
in question omenjen, za katerega gre
to make no question of ne dvomiti o čem
out of the question nemogoče, ne pride v poštev
an open question odprto vprašanje
to pop the question prositi za roko
to put a question to s.o. vprašati koga kaj
to raise a question staviti vprašanje
to shoot questions at obsipati koga s vprašanji
the point in question sporno vprašanje
what is the question? za kaj gre?

Rat¹, der, (-/e/s, ohne Plural/Ratschläge) nasvet, svet; mit Rat und Tat beistehen stati ob strani z nasveti in dejanji; Rat halten posvetovati se; mit sich zu Rate gehen iti vase, premisliti (kaj); zu Rate ziehen etwas konzultirati (kaj), pogledati v (kaj), jemanden: konzultirati (koga), posvetovati se s (kom), vprašati za svet (koga); figurativ da ist guter Rat teuer to je huda šlamastika; kommt Zeit, kommt Rat kdor bo živel, bo videl; se bo že našla rešitev

razón ženski spol razum, pamet; prav(ica), upravičenost; vzrok, razlog; sporočilo, informacija; razmerje; pojasnilo, izraz, izražanje; red, metoda; tvrdka, firma

razón de cartapacio izmodrovan vzrok
razón natural zdrava pamet
razón de ser upravičenost obstoja
razón social tvrdka
¡razón de más! toliko bolj!
razón en la portería za nadaljnja pojasnila vprašati pri vratarju
a razón de cinco per ciento po 5%
el vehículo corre a razón de... vozilo razvija hitrost ...
con razón upravičeno, po pravici
con razón le sucede čisto prav mu je
con mucha razón s polno pravico, čisto prav(ilno)
de buena razón s polno pravico
en razón upravičeno
en razón a, en razón de kar se tiče, glede; zaradi
por razón zaradi
sin razón neupravičeno
le asiste la razón (on) ima prav
cargarse de razón, llenarse de razón (fig) vse temeljito premisliti
dar la razón a uno komu prav dati
dar razón prav dati; informacijo dati
dar razón de sí, dar razón de su persona dano naročilo točno izvršiti
entrar en razón uvideti, k pameti priti
hacer (ali meter) en razón k pameti spraviti
enviar (ali pasar, dar) una razón komu kaj sporočiti
es razón prav je, spodobi se
estar a razón (ali razones) pretresati kaj
hacer la razón a uno komu napiti
llevar la razón de su parte imeti pravico na svoji strani
pedir (una, la) razón informirati se, vprašati
perder la razón zblazneti, ob pamet priti
poner en razón pomiriti, k pameti spraviti
ponerse en (la) razón pristati na kaj, dati se prepričati
puesto en razón spametovan; pameten; upravičen, dobro utemeljen
privar de (la) razón ob pamet spraviti
la razón no quiere fuerza pravica velja več kot sila
reducirse a la razón uvideti
tener razón prav imeti; imeti vzrok
tener mucha razón popolnoma prav imeti
tomar la razón informirati se (de o)
razones pl vzroki; ugovori; razpravljanje
razones en pro y en contra razlogi za in proti
venirse a razones soglašati s kom
la carta contiene estas razones pismo vsebuje naslednje
en buenas razones v kratkih besedah, kratko in malo
ahorrarse de razones varčevati z besedami
adquirír razones informirati se
alcanzar de razones a uno koga k molku prisiliti s tehtnimi razlogi
atravesar razones, ponerse a razones (con) spustiti se v pričkanje (z)
envolver a uno en razones osupiti koga, zmesti, presenetiti

route [rut] féminin cesta; pot; vožnja; tek (reke); militaire pohod, marš; aéronautique letalska proga; marine vožnja, kurz, smer

en route spotoma, med potjo, na poti (pour v)
à moitié route na pol pota
en route! na pot!
bonne route! srečno pot, vožnjo!
route aérienne zračna pot, proga
route alpestre, asphaltée alpska, asfaltirana cesta
route en béton (précontraint) cesta iz (napetega) betona
route bitumée z asfaltom prevlečena cesta
route de col cesta čez gorski prelaz
route côtière obalna cesta
route de course dirkalna proga
route départementale cesta I. reda
route empierrée, d'évitement, goudronnée, de montagne gramozna, obvozna, z asfaltom prevlečena, gorska cesta
route nationale (RN) državna cesta
routes de navigation plovbne proge, linije
route pavée, poussiéreuse, provinciale tlakovana, prašna, podeželska cesta
route à priorité prednostna cesta
route rapide, express hitra cesta
route non revêtue neutrjena cesta
route de sortie izpadnica (cesta)
route du Sud cesta proti jugu
route de terre, par mer kopna, pomorska pot
route verglacée, enneigée poledenela, zasnežena cesta
accident masculin sur la route nezgoda, nesreča na cesti
circulation féminin sur les routes promet po cestah
code masculin de la route cestni prometni red, predpisi
courses féminin pluriel cyclistes sur route cestne kolesarske dirke
colonne féminin de route kolona na pohodu, na maršu
croisement masculin de routes cestno križišče
feuille féminin de route vojaška dovolilnica za individualno potovanje
grande route glavna prometna cesta, figuré velika cesta
police féminin de la route cestna, prometna policija
usager masculin de la route uporabnik ceste
arriver à Maribor par la route dospeti v M. po cesti
barrer la route à quelqu'un zapreti komu pot
couper la route à quelqu'un odrezati komu pot
demander la route à quelqu'un vprašati koga za pot
demander la route (automobilisme) hoteti prehiteti
être sur la bonne route biti na dobri, pravi poti
cette route est meurtrière ta cesta zahteva mnogo žrtev
faire route pour odpotovati v, marine odpluti v
faire route avec quelqu'un potovati, peljati se skupaj s kom
faire de la route mnogo se voziti (pluti)
faire fausse route priti s prave poti, izgubiti pot, zaiti; figuré (z)motiti se, biti na nepravi poti
se mettre en route kreniti, iti na pot
prendre sa route ubrati svojo pot (par po, čez)
souhaiter bonne route želeti (avtomobilistu) srečno pot, vožnjo
il y a deux heures de route je dve uri vožnje
la route est toute tracée (figuré) vemo, kaj je treba napraviti

saber* vedeti, (po)znati, razumeti; izvedeti; spoznati; učen ali pameten biti, znanje imeti; dišati, okus imeti (po)

saber de memoria na pamet znati
saberlo todo vse znati
saberlas todas, saberlas muy largas zelo premeten biti
saber por la prensa izvedeti iz časopisa
a lo que yo sé kolikor jaz vem
por lo que sé kolikor vem
le sabía en casa vedel sem, da je doma
sin saberlo ne da bi za to vedel
sin saberlo yo ne da bi jaz za to prej vedel
saber a dišati po, imeti okus po
saber a quemado dišati po zasmojenem
no saber de u/c nobenih vesti ne imeti o čem; ne vedeti, kje je kaj
saber bien dobro dišati
hacer saber dati komu vedeti, sporočiti komu kaj, obvestiti
a saber, es a saber in sicer, namreč, tj.
no saber cuántas son cinco (fig) ne znati do pet šteti, zelo neumen biti
ya se sabe to je samo po sebi umevno
a saber cuándo vendrá kdo ve, kdaj bo prišel
vete (ali vaya V.) a saber kdo ve! to je težko reči!
no saber dónde meterse (fig) biti v veliki zadregi
está por saber si... vprašanje je sedaj, če ...
sabe Dios vedi bog
me sabe mal žal mi je
las gentes que saben izobraženi ljudje
no, que yo sepa ne, da bi jaz vedel
¿puede saberse? smem vprašati? lahko izvem?
todo se sabe nič ne ostane prikrito
¡sepamos! na dan s tem!

sententia -ae, f (sentīre)

1. mnenje, misel, zamisel, mišljenje, miselnost, predstava, ideja, nazor, pogled na kaj, namen, volja, sklep, sodba: haec sententia vicit L., non prima, sed melior sententia vicit PLIN. IUN., ea sententia valuit T., quae te sententia vertit? V. kaj te je nagnilo (prepričalo)?, hanc sententiam plurimi secuti sunt N., quoniam sententiae atque opinionis meae voluistis esse participes CI. mojega nazora in mnenja (mišljenja), de dis immortalibus habere stabilem certamque sententiam CI., sententiam fronte tegere CI., sententiam aperire CI., sententiam mutare CI., de sententia decedere CI., in sententia manere, permanere, perseverare, perstare CI., sententiam exquirere S., sententiam cognoscere, probare C., deorum sententia N. volja, si honestatem tueri sententia est CI. volja, sklep, sicinest sententia? TER. ali je to tvoj sklep?, stat sententia TER. sklenjeno je, moja volja je, moj sklep je, sic stat sententia (kot vrinjeni stavek) O. tako je sklenjeno, taka je volja, tak je sklep, stat sententia (z inf.) L., O., sententia stat Hannibali L., sententiis abundans CI. poln (dobrih) misli, poln idej, praeter sententiam PL. proti dobrohotnosti (naklonjenosti), meā sententiā PL., TER., CI. po moji(h) misli(h), po mojem mnenju, de (ex) sententia alicuius CI. po misli(h) (mnenju) koga, meā (nostrā) ex sententiā PL., CI. EP., še pogosteje samo ex sententiā PL., TER., CI. po misli(h) = po (moji, naši) volji (srčni želji), v skladu z mojimi (našimi) mislimi (z mojo (našo) srčno željo), vir ex sententia ambobus S. obema po volji; v enakem pomenu tudi ex animi sententia CI.; kot besedilo prisege ex animi mei (tui, sui) sententia po mojem (tvojem, svojem) trdnem prepričanju, po moji (tvoji, svoji) najboljši vednosti in vesti, na mojo (tvojo, svojo) vest, pri moji (tvoji, svoji) vesti ipd., npr. iurare CI. idr.; od tod dvoumje v odgovoru Lucija Porcija Nazike na vprašanje cenzorja Katona: ex tui animi sententia (pri tvoji vesti), tu uxorem habes? Non hercule, inquit, ex animi mei sententia CI. = pri moji vesti ne, pa tudi = ne po svoji volji; potem ex animi mei sententia kot rotitev nasploh = pri moji vesti, pri moji veri: me quidem ex animi mei sententia nulla oratio laedere potest S.; pl. sententiae mnenja, misli, glasovi: variis dictis sententiis, quarum pars ... censebant C., sententiae numerantur, non ponderantur PLIN. IUN.; preg.: quot homines, tot sententiae TER., CI. kolikor glav, toliko misli, kolikor ljudi, toliko čudi; včasih = splošne ali poglavitne misli: alicui tantummodo locos ac sententias disputationis tradere CI., eius disputationis sententias memoriae mandavi CI.; occ. sententia = mišljenje, miselnost, načelo, vodilo: Aristippi H., voluntatum, studiorum CI.

2. uradno, javno v kakem zboru oz. na zborovanju izjavljeno mnenje
a) (v senatu) mnenje, glas, glasovanje, odločitev, odločba, sklep, včasih = nasvet, predlog: liberis sententiis C. ob svobodnem glasovanju, victi paucis sententiis L., ex senatus sententia interfectus est CI., factum est senatus consultum in meam sententiam CI. EP. predlog, sententiam dicere, ferre CI. ali dare L. izreči svoje mnenje, glasovati, exquirendae magis sententiae quam dandae L., sententiam referre CI. poda(ja)ti, in sententiam alicuius discedere L. ali in sententiam alicuius pedibus ire CI., S., L. ali samo in sententiam alicuius ire L. pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, in eandem sententiam ire L. prav tako (enako) glasovati, sententiam rogare (v pass. sententiam rogari) CI., L. vprašati za mnenje, dati na glasovanje, pozvati h glasovanju, sententiam dividere SEN. PH., sententiae loco dicere SEN. PH., PLIN. IUN., T. glasovati, ko pride kdo na vrsto (za glasovanje), pro sententia dicere, ut ... T. glasovati za to, da ..., ego pro sententia mea hoc censeo SEN. PH. jaz glasujem za to.
b) (o sodniku in o ljudstvu na ljudskih skupščinah) glas, glasovanje, izrek, mnenje, sodba, razsodba, razsodilo: ex consilii sententia in custodiam coniectus N., condemnatur perpaucis sententiis CI., servus ille innocens omnibus sententiis absolvitur CI., sententiis paribus reus absolvitur SEN. PH. ali ubi paris numeri sententiae fuissent, praeponi absolutio damnationi solebat AUG. ob enakem številu glasov, kadar je (bilo) enako število glasov, sententiam pronuntiare C. oznaniti (naznaniti, razglasiti) sodbo, sententiam dicere CI. izreči ali oznaniti sodbo, sententiam ferre CI. glasovati, soditi, de quo vos, iudices, sententiam per tabellas feretis CI., mares pro Neptuno, feminae pro Minerva tulere sententias AUG., de eventu fortuna iudicat, cui de me sententiam non do SEN. PH. se ne pridružujem glasovanju, ne dajem svojega glasu; o ljudstvu na volitvah (komicijah): populus Romanus sententiam non tulit CI.

3.
a) abstr. „um“ kake besede, smisel, pomen, pojem, misel ali vsebina kakega govora, spisa: internoscere, verborum sententia quae sit LUCR., verbum potest in duas pluresve sententias accipi CORN., eum continenter verbum non in eadem sententia ponitur CI., quod Stoici dicunt, id habet hanc sententiam CI., dixit versum Graecum eadem sententia, quā etiam nos habemus Latinum CI., sub voce sententiam subicere CI. spajati pojem z besedo, multa a Caesare in hanc sententiam dicta sunt C. v tem smislu, in hanc sententiam loqui CI. ali respondere L. v tem smislu, takole, in quo (sc. epigrammate) haec erat sententia N., sententia contionis CI., litterarum CU.
b) konkr. z besedami izražena misel, stavek, poved, perioda, sestavje: de singulis sententiis breviter disputare CI., est brevitate opus, ut currat sententia H., initia et clausulae sententiarum Q.; occ. rek, (učni) izrek, (učno) pravilo, (poučni) nauk, geslo, parola poseb. moder izrek, tehten izrek, znamenita misel, rek, reklo, pregovor, poslóvica, prislóvica, senténca: concinnae acutaeque sententiae, acutae crebraeque sententiae CI., sapientibus sententiis gravibusque verbis ornata oratio CI., in illis selectis Epicuri brevibusque sententiis CI., subiti ictus sententiarum SEN. PH., sententiae rectae, falsae Q., (sc. Euripides) sententiis densus Q. bogat z (iz)reki (mislimi), sententia dia Catonis H. = z božansko modrostjo (božansko modro) govoreči Kato(n).

sméti (smem) to be allowed (ali permitted); to dare

če smem vprašati if I may ask
smem reči besedo? may I say a word?
ona ne sme iz hiše she is not allowed to leave the house
ali sme že čestitati? are congratulations in order?