Franja

canna -ae, f (izpos. κάννα)

1. trst, trstika, mali rogoz, sirčica: c. palustris O., flexae c. O. venec iz bičja, dispar septenis fistula cannis O. trstna piščalka, cannae Col.; trstje za pokrivanje streh, oblaganje sten: Veg.

2. met.
a) piščal iz trstike, trstenica, trstenka: citharae submittere cannas O.; od tod Canna dea Ap. boginja Kana = Nimfa Siringa (pri O.).
b) nožek iz trstike: Col., Pall., Marc.
c) čolnič, gondola: c. Micipsarum Iuv.
č) c. gutturis, pulmonis dušnik, sapnik: Cael. — Kot nom. propr.: amnis Canna: Marcius ap. L. reka Kana, „Trstikovec“ = Avfid, ob katerem je stal trg Cannae -ārum, f Kane, „Trstenik“, „Trstje“, kjer je Hanibal l. 216 hudo porazil Rimljane: Ci., L. idr.; apel.: Capuam Hannibali Cannas fuisse L. druge Kane = tako pogubna Hanibalu kakor Kane Rimljanom. Od tod adj. Cannēnsis -e kanski, pri Kanah: pugna Ci., C., N., clades L., exercitus L. vojska, pobita pri Kanah, animi Sil. duše padlih pri Kanah; preg.: Cannensis pugna Ci. mesarsko klanje kakor pri Kanah; pugna Cannensis Ci. (o Sulovem klanju); non praetoris convivium, sed Cannensis pugnae nequitia Ci.; subst. Cannēnsēs -ium, m Kanci, preb. Kan: Plin.

canvas¹ [kǽnvəs] samostalnik
platno; jadro; jadrovina, šotorovina; ponjava; oljnata slika
figurativno šotor

the ship is under canvas ladja ima razpeta jadra
the troops are under canvas vojska tabori

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

cesarski pridevnik
1. (o cesarju) ▸ császáriPovezane iztočnice: cesarsko veličanstvo

2. (o cesarstvu) ▸ császári

clear¹ [kliə] pridevnik (clearly prislov)
jasen, svetel; prozoren, čist (of)
neoviran, prost; razumljiv, nedvomen; neobremenjen; bister; popoln, cel (about, on o as to glede na that da)
prepričan; neto

all clear prosta pot; vojska sovražnik ni oborožen; konec preplaha
(figurativno) the coast is clear zrak je čist
five clear days celih pet dni
as clear as crystal jasen, prozoren; razumljiv
as clear as daylight jasen ko beli dan
as clear as mud nejasen, nerazumljiv, zamotan
navtika to be clear of (ali from) biti prost česa
to get away clear otresti se česa
the clear contrary ravno nasprotno
clear title nesporna pravica

conductīcius 3 (condūcere) najet: Porcius ap. Suet., fidicina Pl., operae Varr., catervae N., exercitus N., Vulg. najemniška vojska.

corpus -oris, n

1. telo, trup(lo), život: vita corpore et spiritu continetur Ci., animus vinclis corporis liberatus Ci., dolorem corporis pati, corporis voluptates et dolores, sicam in consulis corpore defigere Ci., nostra omnis vis in animo et corpore sita est S., mortale c. H., nisi … fugerit … aquosus albo corpore languor H. (toda: albo corpore Pl. bele polti), corpore quaestum facere Pl. od telesa živeti, corpus vulgare L. svoje telo ponujati (prodajati), ex vulgato corpore genitus L. sin vlačuge, meretrix corpus iunctura Quiriti Q.; (o živalih): c. tauri V., ovis lanā corpus (grški acc.) amicta suā O., ibi ponunt sua corpora phocae O.; (o stvareh) telo, snov, tvarina: atomi sunt individua corpora Ci. telesca, quot haberet corpora pulvis O. kolikor zrnc, genitalia corpora O. prvine, corpus aquae Lucr., Neptuni Lucr. morska voda, c. materiaï Lucr. = tvarina, c. piceae Plin.

2. occ.
a) meso na telesu: ossa subiecta corpori Ci., corpus amittere Ci. ep., Lucr. (s)hujšati, težo izgubiti (izgubljati), corpus subducere O. telo (z)medliti, abiit corpus colorque O. ob meso in barvo sem, vertere in corporis usum O. v meso, corpus facere Cels. (o)debeleti, quo cibo fecisti tantum corporis? Ph. si se tako zredil; sinekdoha moda (neutr. pl.): dedit hic pro corpore nummos H. (namreč zato, da mu ne bi izrezali mod), damnum amissi corporis Ph. izguba mod. — Od tod α) les pod drevesno skorjo: nec andrachle offenditur, si non simul incidatur et corpus Plin., tilia et vitis corticem mittunt, sed non vitalem nec proximum corpori Plin. β) pren. (ret.) odevalo, odeja: inducti super corporis speciem Q.; pa tudi jedrnatost v izražanju, jedro, bistvo, stvarno: ut expatientur … et quasi in corpus eant Q., c. eloquentiae Q., orationis Petr.
b) truplo, mrlič, mrtvec: tumulus, qui corpus eius contexerat Ci., corpus ad sepulturam dare Ci., vita erepta est superiore iudicio, nunc, ne corpus eiciatur, laboramus Ci., per eorum (sc. occisorum) corpora reliquos audacissime transire conantes multitudine telorum reppulerunt C., iacentibus ibi paucis armis corporibusque hostium L., silvisque agrisque viisque corpora foeda iacent O., locus vacans corporum Sid.; od tod pesn. corpora = tenje, sence ali duše umrlih: ipse (Charon) … ferrugineā subvectat corpora cymbā V., defunctaque corpora vitā magnanimûm heroum V.
c) trup, čok: caput abscidit, reliquum corpus abiecit in mare Ci., caput est a corpore longe O.

3. met. telo = oseba, bitje, posameznik: vix homines odium suum a corpore eius impuro represserunt Ci. od njegove nečedne osebe, corpus aberat liberatoris Ci., unum vile atque infame corpus L., qui liberum corpus in servitium addixere L. svobodno žensko, svobodnjakinjo, c. captivum S., corpora amantum, volantum, ferarum Lucr., delecta virûm sortiti corpora furtim includunt V., placida carpebant fessa soporem corpora per terras V., tum pendere poenas Cecropidae iussi … septena quotannis corpora natorum V., ultor vestrae, fidissima corpora, mortis O., corpus suum (= se) dedere Cu., pro tribus corporibus triginta milia talentûm auri accipias Cu., rapta sororum corpora prosternunt ferro Sil., de grege servorum magna aut pulcherrima quaeque corpora Iuv., corpora coniugum aut liberorum servitio tradebant T.

4. pren.
a) vsaka členovita celota, skupnost, „telo“: reliquum corpus navium … coriis integebatur C. ostali del ladij, corpora magnarum navium Cu. trebušine, ogrodje, rebra; c. universitatis Ci. ali rerum naturae c. Vell. vesoljni svet, vesoljnost, totum c. rei publicae Ci. celi sestav = c. civitatis L., regni Cu., imperii T., Fl.; totum corpus (po drugih opus) coronā cingere C. vse obkoljene zgradbe, Sicilia dirempta velut a corpore maiore Iust.; tudi o spisih = delo, vse delo, zbirka, zbornik, korpus: usque ad reditum nostrum videtur mihi modicum quoddam corpus confici posse Ci. ep., utros eius habueris libros (duo enim sunt corpora) an utrosque nescio Ci. ep., c. architecturae Vitr., c. omnis iuris Romani L. zbirka, zbornik, tako tudi c. iuris Cod. I. (naslov rimskega zakonika); hos nisi retrahis in corpus Plin. iun. (o pesmih); naposled skupnost stvari sploh, skupna masa, (skupna) vsota: c. rationum, patrimonii, corpora omnia maternae hereditatis Dig.
b) (o ljudeh) (urejena) celota, skupina, skupščina, skupnost, zbor, združenje: nunc in corpus unum confusi omnes L. (o raznih prebivalcih enega mesta), coalescere in populi unius corpus L., commixti corpore tantum subsident Teucri V. le pomešani s celoto latinskega ljudstva, toto certatum est corpore regni V. z vesoljno (vso) močjo, c. militum Cu. vojska, centum pagi iis habitantur magnoque corpore (= magno numero hominum suae civitatis et magno agro, quem possident) efficitur, ut se Suevorum caput credant T., fiunt de uno populo duo corpora Iust. dve državi; occ. stan, kasta, zadruga rokodelcev, bratovščina, ceh: regem sui corporis creari voluerunt L., late fusum id corpus T. stan, c. fabrorum et naviculariorum Dig.

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

čŕn negro

črna borza mercado m negro; fam estraperlo m
črn dan día m nefasto (ali fatal)
črna kava café m solo (ali puro ali sin leche)
črni kontinent continente m negro
črna (garjava) ovca oveja f negra
črna (objavna) deska (tabla) tablón m de anuncios
črna vojska milicia f territorial (ali provincial)
črn kruh pan m moreno
v črnem (v žalovanju) de luto
oblečen (obleči se) v črno vestido (vestirse) de negro
črno bel tisk impresión f (en) blanco y negro
črn zakol sacrificio m (de reses) clandestino
na črno (za)klati sacrificar (ali matar) reses clandestinamente
na črno delati trabajar clandestinamente
na črno trgovati estraperlear
kupiti (prodati) na črni borzi comprar (vender) de estraperlo
delati kot črna živina trabajar como un negro
videti vse črno verlo todo negro; ser pesimista
zadeti v črno (v cilj) dar en el blanco

dart² [da:t]

1. prehodni glagol
vreči, zagnati, metati

2. neprehodni glagol (out)
planiti, zagnati, zakaditi se, navaliti

to dart a look (ali glance) ošiniti s pogledom
to dart down(wards) navzdol se zagnati; vojska pikirati (letalo), leteti strmoglav
to dart forth from planiti iz

débander [debɑ̃de] verbe transitif

1. sneti obvezo, prevezo

débander une plaie sneti obvezo z rane
débander les yeux à quelqu'un komu sneti prevezo z oči; zrahljati, odpeti (kar je napeto)
son arc s'est débandé lok se mu je sprožil

2. verbe transitif, vieilli razkropiti, spraviti v nered (vojsko)

se débander razkropiti se, razbežati se
l'armée se débanda devant l'ennemi vojska se je razbežala pred sovražnikom

Decius 3 Decij(ev), ime rimskega rodu; posebno znana sta P. Decius Mūs Publij Decij Mus, oče in sin, ki sta kot konzula prostovoljno dala življenje, da bi rešila domovino, prvi v latinski vojni l. 341, drugi v samnitski l. 296: Deciorum devotiones Ci., L. Od tod adj. Deciānus 3 Decijev: exercitus Dec. L. vojska mlajšega Decija.

dēligō -ere -lēgī -lēctum (dē in legere)

1. ob(i)rati, (od)trgati, utrgati: oleam, uvam Ca., maturam uvam, primam rosam O., fructum Col., melimela minorem ad lunam delecta H.

2. pren.
a) izb(i)rati, odb(i)rati, (iz)voliti: si vobis deligendi potestas esset data Ci., d. consulem, magistratūs Ci., ex his (statuis) C. Marcelli statuam Ci., aratores Centuripini tres legatos delegerunt Ci., d. viros ad sacerdotia in senatum Ci., ex senatu in hoc consilium delecti estis Ci., domicilio hanc sibi urbem delegerat Ci., diem ad inimicos opprimendos sibi d. N., ad eas res conficiendas Orgetorix deligitur C., deligere oportet, quem velis diligere Corn.; z dvojnim acc.: M. Laterensem … reum sibi delegisse Ci.; v pass. z dvojnim nom.: duces ii deliguntur, qui … C.; z odvisnim vprašanjem: tempus a natura ad deligendum, quam quisque viam vivendi sit ingressurus, datum est Ci.; z relativnim namernim stavkom: vos illum ex omnibus delegistis, quem bello praedonum praeponeretis Ci., Aristides delectus est, qui constitueret N.; subst. pt. pf. dēlēctī -ōrum, m izbranci, odbor: aut uni tribuendum est (consilium publicum rei publicae) aut delectis quibusdam Ci., delecti ex civitatibus C., delecti Aetolorum L.; = apoclētī (gl. to besedo).
b) occ. α) voj. nab(i)rati, odb(i)rati: locum castris idoneum, ex legionibus fabros, equites ex omni copia C., duces hostium XL milia ex omni numero deligunt earum civitatum, quae … C., d. centenos viros ex omni pedite atque equite L., vexillarios e legionibus T., delecta manus N., S., L. ali legio C. izbrana, delecti pedites S., delecti militum Cu. izbrani vojaki, elitna vojska, cum delecto equite T. β) odbrati in odstraniti, izločiti: amentem Pl., longaevosque senes ac fessas aequore matres … delige V.

dēnsus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. dēnsēre)

1. gost: terra, densior silva Ci., densiores silvae C., saepes densissima C., aequor d. (= gelu strictum) Lucr., aristae, fagi umbra V., aquilo V. goste oblake podeč, imber densissimus V., densum pingue V. tolsta piča, d. aër H., plagae H. goste mreže, litus O.; subst. neutr. pl.: per silvarum densa Amm.; redko (pesn.) z abl.: caput densum caesarie O. gostolasa, trames densus caligine opacā O., corpora densissima saetis O. gosto obrasla z … ; adv. dēnsē (na) gosto: Mel.; v komp.: dēnsius caesae alni Plin., dēnsius se commovere Amm.; v superl.: dēnsissimē calcare aliquid Vitr.

2. occ. gost = mnogoštevilen, obilen: Teucri V., densos fertur moriturus in hostīs V., mille rapit densos acie atque hastis V. v gosti vrsti bojujočih se in s številnimi sulicami oboroženih, (apes) circa regem densae V., densissimi castris C., agmen densum, densissimum Suet.; z abl.: acies densa armis virisque T. gosta vojska oboroženih mož; (o stvareh): densa inter tela feruntur V., d. trabes, d. foramina O., dens (pectinis) densus Tib. (gl. pri dens 2.).

3. pren.
a) pogosten, nepretrgan, neprestan: spicula castris densa cadunt V., densos divûm numerabat amores V., densis ictibus heros … pulsat versatque Dareta V., densior hinc suboles V., d. silentia Val. Fl. dolgotrajno, furtorum densior fama Lamp.; enalaga: increpuit densis alis V. je pogosto zašumel, densa frigoris asperitas O. neprestano hud mraz; adv. dēnsē pogosto(ma), zapored(oma): Cael., Amm.
b) ret. α) stisnjen, v komp.: O., quod … eluceat aliquando, idem apud alios dēnsius, apud alios fortasse rarius Ci. β) jedrnat: d. vox Q., densus et brevis Thucydides Q., Euripides sententiis densus Q. bogat z mislimi.

detašírati to detach

detaširan detached (tudi vojska)

dežêlen de país; de campo; de tierra; provincial

deželni grof, deželna grofija landgrave m, landgraviato m
deželni stanovi Estados m pl provinciales
deželna vojska ejército m de tierra
deželni zbor dieta f
deželno sodišče tribunal m regional

disciplína

1. discipline

vojska brez disciplíne an undisciplined army
železna disciplína iron discipline
držati v strogi disciplíni to keep under strict discipline
on ima dobro disciplíno he keeps good discipline
on nima nobene disciplíne he is no disciplinarian

2. branch of instruction; discipline; department of knowledge; šport event

dvánajst twelve

on je dvánajst let star he is twelve (years old)
ob dvánajstih at twelve (12) o'clock
dvánajst apostolov religija the twelve Apostles, the Twelve
sestali se bomo točno ob dvánajstih we'll meet at twelve o'clock sharp (ali on the dot), vojska at twelve hundred hours

ennemi, e [ɛnmi] adjectif sovražen, sprt; masculin, féminin sovražnik, -ica, nasprotnik, -ica

armée féminin ennemie sovražna vojska
ennemi du régime opozicija
ennemi héréditaire dedni sovražnik
mon pire ennemi moj najhujši sovražnik
ennemi juré, mortel smrtni sovražnik
ennemi du peuple numéro un sovražnik ljudstva številka 1
il est ennemi du travail, de l'alcool on sovraži delo, alkohol
aller, marcher à l'ennemi iti proti sovražniku
attaquer, charger l'ennemi napasti sovražnika
se faire des ennemis nakopati si sovražnikov
mettre l'ennemi en fuite pognati sovražnika v beg
passer à l'ennemi preiti, dezertirati, uskočiti k sovražniku
tomber entre les mains de l'ennemi pasti sovražniku v roke
le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) boljše je sovražnik dobrega