Franja

manœuvrable [-vrabl] adjectif, marine, automobilisme ki se da upravljati, voditi, manevrirati

manœuvrer [-nœvre] verbe intransitif, marine, automobilisme manevrirati; militaire vežbati, delati manever; figuré uporabljati spretna sredstva za dosego cilja; podvzeti mere; verbe transitif upravljati, rokovati (le volant, un véhicule z volanom, z vozilom), voditi; ranžirati

manœuvrer pour garer sa voiture manevrirati pri parkiranju avtomobila
facile à manœuvrer (automobilisme) lahko vodljiv

manovrare

A) v. tr. (pres. manōvro)

1. voditi, upravljati, premikati; manevrirati (tudi pren.)

2. voj. manevrirati

B) v. intr. manevrirati; pren. spletkariti

mantener* (glej tener) (trdno) držati, vzdrževati, voditi (pogovor)

mantener correspondencia con dopisovati si z
mantener el fuego vzdrževati ogenj
mantener el precio držati ceno
mantenerse hraniti se
mantenerse del aire od zraka živeti
mantenerse firme en su propósito trdno vztrajati pri svojem sklepu
mantenerse de legumbres le od zelenjave živeti

mânuí -iesc vt.

1. upravljati, voditi

2. ravnati z

march³ [ma:č]

1. neprehodni glagol
korakati, stopati, hoditi, marširati
figurativno napredovati

2. prehodni glagol
prekorakati (npr. 10 km); voditi, odvesti

to march off odkorakati
to march s.o. off odvesti koga
to march past s.o. defilirati mimo koga
time marches on čas gre naprej

mastermind [má:stəmaind]

1. samostalnik
vodilna osebnost, vodilni duh

2. prehodni glagol
voditi, biti duševni vodja

menare

A) v. tr. (pres. meno)

1. voditi, peljati:
menare buono pren. nositi srečo
menare il can per l'aia pren. ovinkariti
menare qcn. per il naso pren. voditi koga za nos

2. živeti, preživljati

3. zadati (udarce); tepsti:
menare botte da orbi močno udarjati
zitto, se no ti meno! tiho, sicer jih dobiš!

4.
menare la coda mahati z repom
menare i piedi hitro hoditi
menare la frusta vihteti bič, tolči z bičem

5. izzivati; povzročiti, povzročati:
menare scandalo izzvati škandal
menare vanto hvaliti se, bahati se

B) ➞ menarsi v. rifl. (pres. mi meno) tepsti, pretepati se

mener [məne] verbe transitif voditi, peljati; gnari (živino); opravljati (posel); verbe intransitif voditi, peljati (à v, k); sport voditi, biti v vodstvu, biti na čelu

mener quelqu'un à la baguette (figuré) koga imeti na vrvici, ukazovati mu
mener la barque (figuré) imeti stvar v svojih rokah, voditi jo
mener quelqu'un en bateau, en barque, en double (figuré, populaire) (pre)varati koga, prelisičiti
mener grand bruit, grand tapage autour d'une affaire dvigniti velik hrup pri kaki stvari, zadevi
mener une enquête voditi preiskavo
mener quelqu'un par le (bout du) nez voditi koga za nos
mener le branle, la danse (figuré) biti vodja
mener une affaire à bonne fin, à bien zadevo srečnn izpeljati
mener en laisse, à la lisière (figuré) voditi na vrvici
n'en pas mener large (familier) vdati se
mener loin dolgo trajati (o zalogi), figuré imeti daljnosežne posledice
ne pas en mener large (familier) biti v težavah, v stiski, nemiren, v strabu
ne pas mener long de quelque chose (figuré) ne priti daleč s čim
mener par la main voditi za roko
mener à mal voditi k slabemu koncu
ne mener à rien nikamor ne voditi, nobenega smisla ne imeti
mener un train fou (sport) drveti, voziti z divjo hitrostjo
mener grand train razkošno živeti
mener une vie sans souci brezskrbno živeti
mener la vie dure à quelqu'un imeti brutalno obiast nad kom
l'argent mène le monde (proverbe) denar je sveta vladar

moderor -ārī -ātus sum (modus; prim. tudi meditor, med(d)ix, modes-tus)

1. umeriti (umerjati), omejiti (omejevati), zadrž(ev)ati, (u)držati, pritisniti (pritiskati) na koga, utesniti (utesnjevati), (o)brzdati, (u)krotiti, obvlad(ov)ati, imeti v oblasti koga, kaj; abs.: prudens moderandi T. ki je znal krotiti (sebe in druge), recitat Caesar ita moderans T. tako umerjeno, tantā temperantiā inter ambitionem saevitiamque moderatum S. s toliko umerjenostjo (tako premišljeno), da se je držal sredine; z dat.: leonibus Lucr., uxoribus Ci., non vinum hominibus moderatur, sed vino homines Pl., irae L., H., odio L., religioni Ci. svojo tankovestno strogost, voci, linguae, dictis Pl., animo et orationi, cum sis iratus Ci., quis illi gladio … moderabitur? S. kdo bo ónemu meču … velel krotiti se?, moderabatur cursui navium T. plul je počasneje; z acc.: equum frenis Lucr., incitatos equos sustinere et brevi moderari ac flectere C. udržati, obrzdati, nazaj obrniti, animos in rebus secundis Ci., linguam S., Ci., cupiditates libidinesque Plin. iun., pretia spadonum Suet. znižati, difficultatem annonae ac rei frumentariae inopiam Vell. zmanjšati, duritiam lenitatemque legum Suet. umeriti.

2. ravnati, voditi, vladati, uravna(va)ti, odločiti (odločati), določiti (določ(ev)ati); abs.: studia partium moderata sunt S. je odločala (je bila odločilna) navdušena strankarska pripadnost; z dat.: Pl., navi funiculo m. Ci., quibus totis moderatur oratio S. vsemu temu vlada govor, tempus, dies, fortuna, cuius lubido moderatur gentibus S., m. formandis provinciae moribus Plin. iun. nadzorovati; z acc.: Suet., manu capulum aratri O., harundine linum O. usmerjati odičnico, habenas O., Stat.; pren.: frena imperii O. ohranjati red v državi, theatri Iuv. ohranjati red v gledališču, fidem H. blagoglasno ubirati strune, senatus, cui populus moderandi ac regendi sui potestatem … tradidisset Ci., religionem Ci. ukrepati glede verstva, rem Hirt. na čisto spraviti (spravljati), na čisto priti, določiti (določati).

3. po čem uravna(va)ti, urediti (urejati), se ravnati, slediti komu, čemu: suo, non multitudinis arbitrio cantūs numerosque m. Ci., non voluptate, sed officio consilia m. Ci., sententiam tamquam aliquod navigium atque cursum ex rei publicae tempestate m. Ci. — Soobl. moderō -āre -āvī -ātum

1. umeriti (umerjati), (o)brzdati: Acc. fr., Pac. ap. Non.

2. uravna(va)ti, urediti (urejati): Paul. (Dig.), Ulp. (Dig.). — Od tod
a) adv. pt. pr. moderanter umerjeno, zmerno: quis habere profundi indu manu validas potis est moderanter habenas Lucr.
b) adj. pt. pf. moderātus 3, adv. moderātē

1. (o osebah) (prave) mere se držeč, poznavajoč (pravo) mero, umerjen, zmeren, preudarjen, pameten, premišljen, miren, takten, značajen (= gr. σώφρων; naspr. insolens, superbus): frugi homo et in omnibus vitae partibus moderatus ac temperans Ci., moderatiores pudore et temperantiā Ci., moderatissimi homines et continentissimi Ci., nihil moderati habere S. ne poznati (imeti) mere, moderate et clementer ius dicere C. zmerno in usmiljeno, modeste ac moderate L., moderatius (ne preveč ognjevito, preveč vneto, prehudo) cedentem insequi hostem Hirt., res sapientissime moderatissimeque constituta est Ci.

2. (o stvareh) zmeren, ne pretiran: venti, parum m. guttur O., doctrina, imperium, otium, oratio Ci., nemo saltat in convivio moderato atque honesto Ci., quando annona moderatior? Vell. zmernejša, nižja.

navigate [nǽvigeit]

1. prehodni glagol
navtika, aeronavtika krmariti, voditi, upravljati (ladjo, letalo, raketo)

2. neprehodni glagol
pluti; usmeriti (to)

ob-dūcō -ere -dūxī -ductum (ob in dūcere)

I. (duco = vlečem)

1. pred ali čez kaj (po)vleči, prevleči, potegniti (potegovati, potezati), zagrniti (zagrinjati): vestem T. čez usta potegniti, vestem corpori, aulaea lectis Cu., seram Pr. zasuniti zapah, zapahniti vrata, ab utroque latere fossam obduxit C. je izkopal jarek; med.: obductā nocte (sc. caelo) N. ko je noč prevlekla (zagrnila) nebo, pod ogrinjalom noči, obductae caelo nubes Cu. nebo zagrinjajoči oblaki; metaf.: callum dolori o. Ci. (u)blažiti bolečino, frons obducta (sc. nube) H. mračno, o. frontem H., Q. ali vultūs Sen. ph. nagubančiti, (z)mračiti.

2. pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), prevleči, obda(ja)ti: trunci libro aut cortice obducuntur Ci., obducit pascua omnia iuncus V., obducta vulneri cicatrice Cu.; metaf.: obducta cicatrix (sc. rei publicae) Ci. zarasla rana, luctus annis obductus O. ozdravljena; toda: obductum verbis volgare dolorem V. pritajeno, obstructio obducta Ci. zakrita.

3. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): penetralia Lucan., fores Sen. tr.

4. poškodovati, raniti: stomachum Cael.

5. vase potegniti (potegovati, potezati) = (po)srkati, (po)srebati, (po)piti: Petr., venenum Ci., potionem Sen. ph. —

II. (duco = vodim, vedem) proti komu (čemu) voditi (vesti), (po)peljati, pred koga privesti (privajati, voditi), (pri)peljati, dovesti (dovajati): vim Gallicam obduc contra in acie exercitum: lue patrium hostili fusum sanguen sanguine Acc. ap., scortum uxori o. Pl. (Merc. argum.), Curium Ci. ep. kot kandidata za častno službo postavljati nasproti drugim; metaf.: postremum diem o. Ci. ep. še dodati.

Opomba: Sinkop. inf. pf. obduxe (= obduxisse): Pl. (Merc. argum.)

ob-ductō -āre (frequ. k obdūcere) voditi: nec pol ego patiar seic me nuptam tam male measque in aedeis seic scorta obductarier Pl.

operate [ɔ́pəreit]

1. neprehodni glagol
delati, funkcionirati (stroj itd.); vplivati, delovati (on, upon na)
medicina operirati (on koga)
ekonomija, pogovorno operirati s čim, špekulirati
vojska izvajati operativne premike

2. prehodni glagol
povzročiti
ameriško, tehnično upravljati (stroj), spraviti v pogon, streči čemu, regulirati
(tudi ameriško) upravljati, voditi (posel)

to operate on batteries (pogon) na baterije
ekonomija to operate at a deficit delati z izgubo
medicina to be operated on biti operiran
ekonomija, pogovorno to operate for a fall (rise) špekulirati s padcem (povišanjem)
ameriško safe to operate zanesljiv (stroj)

orienter [ɔrjɑ̃te] verbe transitif usmeriti, dati smer, voditi, orientirati, določiti stran neba

orienter vers la droite usmeriti proti desni
orienter quelqu'un svetovati komu, usmeriti ga (v poklic, študij)
s'orienter ugotoviti strani neba; orientirati se (tudi figuré), usmeriti se (vers proti), najti pot

oskrbováti -ujem
1. opskrbljivati, snabdijevati, snabdevati: oskrbovati koga s kruhom
2. njegovati (ne-), zbrinjavati: oskrbovati bolnika na domu
3. voditi brigu o čemu: cestar oskrbuje cesto
4. voditi, vršiti: oskrbovati promet s tujino, gospodinjska dela
5. dobavljati: oskrbovati komu potrebno blago

overrule [ouvərú:l] prehodni glagol
odbiti, zavrniti; preglasovati; ovreči, razveljaviti (sodbo)
figurativno voditi, prevladati

pèljati pȅljām
1. peljati, voditi v pristanišče: on će sigurno peljati brod u pristanište
2. voditi, peljati: peljajte ga k bijelu dvoru momu

peljáti peljem i peljam
I.
1. voziti: peljati seno s travnika; z avtom peljati družino na izlet; peljati na kolesu
voziti na biciklu; peljati zaboj s postaje
voziti sanduk sa stanice; konj ne more več peljati
2. voditi: peljati koga k zdravniku; peljati otroka v šolo
voditi dijete u školu; peljati konja za uzdo; peljati dekle za roko; cesta pelje na vrh hriba; peljati žogo po tleh
voditi loptu po tlima, po zemlji
II. peljati se voliti se: peljati se z vlakom, z avtom

per-ductō -āre (frequ. k perdūcere) peljati, voditi: quicquid est, errabo potius, quam perductet quispiam Pl.