blagoslovljèn (-êna -o) adj. benedetto:
blagoslovljena voda acqua benedetta
biti v blagoslovljenem stanju essere incinta
Zadetki iskanja
- blagoslovljèn bendito
blagoslovljena voda agua f bendita - blagoslóvljen blessed; (posvečen) consecrated
blagoslóvljena voda holy water - bláten boueux, bourbeux, fangeux, limoneux; crotté
blatni čevlji chaussures ženski spol množine crottées
blatna kopel bain moški spol de boue
blatna pot chemin moški spol boueux
blatni ribnik étang moški spol bourbeux
blatna voda eau ženski spol fangeuse
blatno zemljišče terrain moški spol limoneux - borov2 [ó] (-a, -o) kemija Bor- (kislina die Borsäure, voda Borwasser, mazilo die Borsalbe)
- brakič|en (-na, -no) brackig
brakična voda (somornica) das Brackwasser - breg [é] moški spol (-a, -ôva, -ôvi)
1. pri vodi: das Ufer (reke [Flußufer] Flussufer, nasprotni Gegenufer, nizki Flachufer, notranji Gleitufer, severni Nordufer); (obala, obrežje) das Gestade
na bregu am Ufer
vožnja na drugi breg die Überfahrt
utrjevanje bregov die Uferbefestigung, der Uferbau
na levem bregu linksufrig
na desnem bregu rechtsufrig
prestopiti bregove das/die Ufer übertreten, übers Ufer treten
2. (vzpetina) der Hügel, (strmina, pobočje) der Hang (notranji Gleithang, zunanji Prallhang)
3. tehnika (nastavek) die Nocke
|
figurativno imeti za bregom im Schilde führen
tiha voda bregove dere stille Wasser sind tief - brég (-a) m
1. riva; sponda, proda:
desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
morski breg riva del mare, litorale
stopiti na breg raggiungere la riva
reka je prestopila bregove il fiume ha straripato
2. (strmina) china, salita:
položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
hiša v bregu una casa sul versante
hoditi, voziti v breg andare in salita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti - bréza bot abedul m
brezov gozd, gaj bosque m de abedules
brezov les madera f de abedul
brezova voda agua f de abedul - brezov [é] (-a, -o) Birken- (list Birkenblatt, šiba die Birkenrute, veja der Birkenzweig, voda das Birkenwasser)
brezova metla der Reisigbesen - brezov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ nyírfabrezova šiba ▸ nyírfavesszőbrezov gaj ▸ nyírfaligetbrezova veja ▸ nyírfaágbrezov les ▸ nyírfabrezovo lubje ▸ nyírfakéregbrezov list ▸ nyírfalevélbrezovo šibje ▸ nyírfavesszőZa eno metlo potrebujem deset brezovih metlic, izdelam pa jo lahko s 'štilom' ali brez njega. ▸ Egy seprűhöz tíz nyírfaseprű szükséges, akár nyéllel, akár nyél nélkül is elkészítem.
Košare iz brezovega šibja se uporablja za skladiščenje ali za prenos stvari. ▸ A nyírfavesszőből készült kosarat tárolásra vagy különféle dolgok szállítására használják.
Sopomenke: brezin
2. (izdelan iz brezovega lesa) ▸ nyírfabrezova metla ▸ nyírfaseprű
3. (o pijači) ▸ nyírfabrezov čaj ▸ nyírfateaPovezane iztočnice: brezov sok, brezova voda
4. (o snovi) ▸ nyírfabrezovo olje ▸ nyírfaolaj - búrov (-a -o) adj. farm. borico:
burova voda acqua borica
burovi obkladki impacchi borici
burove tablete compresse boriche - čaj moški spol (-a …) der Tee, -tee (bezgov Holunderblütentee, glogov Weißdorntee, jasminov Jasmintee, kamilični Kamillentee, lipov Lindenblütentee, metin Pfefferminztee, prsni Brusttee, sadni Früchtetee, šipkov Hagebuttentee, zeliščni Kräutertee, žajbljev Salbeitee, za čiščenje krvi Blutreinigungstee, za mehur Blasentee, za žolč Gallentee)
pravi čaj schwarzer Tee
čaj z rumom Tee mit Rum
filtrska vrečka čaja der Teebeutel
čas za čaj die Teestunde
cedilka za čaj das Teesieb
kotliček za čaj der Teekessel
voda za čaj das Teewasser
čaj ob petih der Fünfuhrtee
v barvi čaja teefarben
piti čaj Tee trinken, redno: ein Teetrinker sein - čéšnjev cherry
čéšnjev les cherry wood
čéšnjev liker cherry brandy
čéšnjeva koščica cherry stone
čéšnjev sok cherry juice
čéšnjeva voda kirsch
čéšnjev vrt cherry garden
čéšnjev zavitek cherry pie - češpljev [é] (-a, -o) Zwetschen-, Pflaumen- (cmok der Zwetschkenknödel, čežana das Pflaumenmus)
figurativno češpljeva voda za zelo redko kavo: der Blümchenkaffee/Negerschweiß - číst clean; pure; neat; clear; (brez madeža) unstained, spotless; (opran) washed, cleansed; (tudi figurativno) unsullied, unblemished; (nepopisan) blank; (spolno) chaste, pure; (nemešan) unmixed; sheer; (neponarejen) genuine; (nedolžen) innocent, guileless
iz číste potrebe by sheer necessity
číst in čeden neat and dapper
čísti dobiček net (ali clear) profit
číst kot kristal as clear as crystal
po čístem, golem naključju by pure accident
čísta potrata sheer waste
čísta (sama, gola) skala sheer rock
číst prepis fair copy
číste (nedolžne) roke white hands
čísta resnica plain (ali naked) truth
to je čísti nesmisel it is sheer nonsense
čísta srajca a clean shirt
čísta voda pure water
čísta vest clear conscience
iz číste volne all-wool
čísto zlato pure gold
číst zrak pure air
povedati čísto resnico to tell the plain truth
prepisati kaj na čísto to copy out something, to make a fair copy of something - deroč [ó] (-a, -e) reißend
deroča voda pri poplavah ipd.: Wassermassen množina - destiliran pridevnik
(pridobljen z destilacijo) ▸ desztilláltdestiliran kis ▸ desztillált ecetdestiliran alkohol ▸ desztillált alkoholtrikrat destiliran ▸ háromszor desztilláltdestiliran iz plodov ▸ terményekből desztilláltPovezane iztočnice: destilirana pijača, destilirana voda - devét (-ih) numer.
1. nove:
trikrat tri je devet tre per tre fa nove
2. pog. (izraža nedoločeno večjo količino)
močan je kot devet mož è forte come un leone
pog. tako te bom, da boš devet sonc videl te ne suonerò tante da farti vedere le stelle
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e per monti
3. f (devetica) igre il nove:
pikova devet il nove di picche - dívji (-a -e) adj.
1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici
2. (ki še ni kultiviran) selvaggio
3. pren. selvaggio, selvatico
4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato
5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato
6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)
7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio