Franja

überhöflich pretirano vljuden

официальный uraden; pren. hladno vljuden, zadržan

превeжливый zelo vljuden

bow⁴ [bau] neprehodni glagol & prehodni glagol
pripogniti, pripogibati se (to, before)
pokloniti, klanjati se, spokoriti, ukloniti se; v sobo (ali iz sobe) koga peljati, vljudno odsloviti

a bowing acquaintance površno poznanstvo
to bow and scrape ponižati se, biti pretirano vljuden
to bow one's assent s priklonom izraziti svoje dovoljenje
to bow one's thanks s priklonom se zahvaliti
to be on bowing terms le površno poznati

cinis -eris, m redko f (gr. κόνις)

1. pepel sploh (favilla je sipek pepel, poseb. še tleči pepel): in lignis si flamma latet fumusque cinisque Lucr., cinerem immundum iactare per agros V., cinerem et sopitos suscitat ignīs V., dilabi in cinerem H., Lact. upepeliti, redire in cinerem Plin., cin. lixivius Plin. ali lixivia Col. lug, corporis favillam ab reliquo separant cinere Plin.; pepel se je rabil za čiščenje posode: cineris frictio Arn.; od tod preg.: huius sermo haud cinerem quaeritat Pl. njegovemu govoru ni treba pepela ali luga = njegov govor je vljuden, dostojen; pesn. pl. nam. sg.: fer cineres V., postquam collapsi cineres et flamma quievit V.; pren.: incedis per ignes suppositos cineri doloso H.

2. pepel sežganih mrtvecev, mrliški pepel: Val. Fl., Q., cineri atque ossibus filii solacium reportare Ci. = umrlemu sinu, obsecravit per fratris sui mortui cinerem Ci., cineres operti matris H., minxerit in patrios cineres H., libabat (Hectoris) cineri Andromache V., cineri sua dona ferebant V., ut... mutam nequiquam adloquerer cinerem Cat., non (hic mihi) soror, Assyrios cineri quae dedat odores Tib., Lolliae Paullinae cineres reportare T., transferre matris fratrisque cineres Suet.; pesn.
a) = smrt: post cineres V., Mart., quodque cinis paucis, hoc mihi vita dedit Mart.
b) pepel = oseba po smrti: donec cinis iniuriosis aridus ventis ferar H., mea cum muto fata querar cinere Tib., nunc non cinis ille poetae felix? Pers., cedo invidiae, dummodo absolvar cinis Ph. po smrti, kot mrtvec.

3. kup pepela, pepelišče, razvaline: barbarus heu! cineres insistes victor H. pogorišče, Iliaci cineres V., cineres patriae insedisse supremos V., incendia gentes in cinerem vertunt O., nisi... patriae miserandam scelerati viderint cinerem Corn. Od tod

4. pren. pepel kot znak uničenja, poguba, propast, uničenje: cinis urbis patriae ali deflagrati imperii Ci., in (ad) cinerem collabi Val. Max., Arn.; pogosto v govornih zasukih, kakor: ego deos quaeso,... omne id ut fiat cinis Pl. da se upepeli = da se uniči, omne vertere in fumum et cinerem H. = vse pognati, in cinerem et liquidas munera vertere aquas Tib., utinam... in cineres Ars mea versa foret! O., in cinerem (cineres) dare aliquid Sen. tr. upepeliti = uničiti, Troia virûm atque virtutum omnium cinis Cat. grob.

compitezza f vljudnost; olika, olikanost; uglajenost:
trattare qcn. con compitezza biti vljuden do koga

convenevole

A) agg. knjižno primeren, ugoden

B) m (samo sing.) primernost, spodobnost:
secondo il convenevole primerno, spodobno
fuori del convenevole pretirano

C) m pl. izrazi spoštovanja, vljudnostni izrazi, pozdravi, pokloni:
fare i convenevoli con qcn., a qcn. biti vljuden do koga
scambiarsi i convenevoli izmenjati si pozdrave

descoyuntar spahniti, (i)zviniti

descoyuntarse a cortesías pretirano vljuden biti

kómaj scarcely; hardly

kómaj..., že... (ko...) no sooner... than
kómaj kaj scarcely anything
kómaj kdaj hardly ever
kómaj kdo hardly anyone
kómaj 20 let je star he is only just (ali scarcely) twenty
kómaj ga poznam I scarcely know him
kómaj (da) si upam I hardly dare
kómaj je ušel (za las je ušel) he had a narrow escape, he had a narrow squeak
to moreš kómaj (skoraj ne moreš) pričakovati you can hardly expect that
kómaj je mogel govoriti he was hardly able to speak
kómaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes
kómaj še, da je bil vljuden he was barely polite
kómaj smo (še) ujeli vlak we only just caught the train
imam kómaj še dovolj volne, da spletem par nogavic I have only just enough wool left to knit a pair of socks
kómaj je spregovoril, ko... he had scarcely spoken when...
kómaj sem začel brati, že je stopil oče v sobo no sooner had I begun to read than my father entered the room

over² [óuvə] prislov

1.
preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. over preslikati kaj, he jumped over preskočil je)

2. figurativno
na drugo stran, k drugi stranki (they went over to the enemy prešli so k sovražniku)

3.
sem, semkaj (come over! pridi sem!)

4.
tam (preko), na drugi strani (over there tamle, ameriško pogovorno v Evropi)

5.
(prav) nad (the bird is directly over us ptič je prav nad nami)

6.
znova (ten times over desetkrat zapovrstjo)

7.
pretirano, čezmerno (over polite pretirano vljuden)

8.
mimo, gotovo, končano (the lesson is over šolska ura je končana)

9.

Razno:

over again še enkrat, znova
over and over again vedno znova
over against nasprotno (temu)
over and above vrhu tega, skrajno, preveč
all over povsod, popolnoma, končan
to be all over with biti na koncu s čim
it is all over with him z njim je konec
that is him all over to je čisto njemu podobno
sleng to be all over s.o. (s.th.) biti vzhičen nad kom (čim)
pogovorno to get s.th. over with končati kaj
the world over po vsem svetu
not over well precej slabo
that can stand over to lahko počaka
see over poglej naslednjo stran
ekonomija carried over prenos

reminder [rimáində] samostalnik
oseba ali stvar, ki spomni; spomin, namig (of na)
(pismeni) opomin

a gentle reminder blag, vljuden opomin

rond, e [rɔ̃, d] adjectif okrogel, obel; valjast; poln (denarnica); pomemben (vsota); poln, močan (glas); familier (oseba) okrogel, majhen in debel; figuré odprt, odkrit; populaire pijan; grob (moka); masculin okroglina, oblina; obroč, krog, kolut, okrogla rezina; krog, krožna črta; populaire sold (5 stotink franka)

en rond v krogu
en nombre rond okroglo (računano)
s'asseoir, danser en rond sesti, plesati v krogu
n'avoir pas le rond (populaire) prebitega dinarja ne imeti v žepu
en baver des ronds de chapeau (figuré, familier) biti zelo začuden
faire des ronds de fumée avec une cigarette delati dimnate obročke s cigareto
faire des ronds de jambe biti pretirano vljuden
ça ne tourne pas rond to gre slabo, nekaj ni normalno
ne pas tourner rond biti neuravnovešen, malo prismuknjen
rond en affaires (commerce) kulanten, ustrežljiv
rond comme une boule (populaire) pijan
rond de serviette obroček za servieto
bois masculin rond okroglica
compte masculin, chiffre masculin rond okrogel račun, okrogla številka
rond de saucisson kolut salame
lettres féminin pluriel rondes okrogla pisava

sosegar [g/gu, -ie-] pomiriti, potolažiti, utešiti; počivati, odpočiti se, spati

sosegarse pomiriti se, vljuden biti (o otroku)

tongue [tʌŋ]

1. samostalnik
jezik
figurativno človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja
figurativno (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala)
tehnično tračnica, kretnica

furred (coated) tongue medicina obložen jezik
a fluent tongue, a sharp tongue dobro namazan, odrezav jezik
a long tongue, a sharp tongue dolg, oster jezik
tongue in cheek figurativno ironično
much tongue veliko govorjenja
slanderous tongue zlobni jeziki, obrekovalci
one's mother tongue materinski jezik
smoked tongue prekajen jezik
gift of tongues dar, talent za jezike
on the tip of one's tongue na konici jezika, na jeziku
he is all tongue on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanje
his tongue is too long for his teeth on je preveč jezikav, on preveč jezika
she is on the tongues of all men vsi jo vlačijo po zobeh
his tongue failed him jezik mu je odpovedal
to find one's tongue spregovoriti
he found his tongue jezik se mu je (spet) odvezal
to give tongue glasno govoriti, vpiti
to have a long tongue imeti dolg jezik, biti čenčav
to have a fluent (ready) tongue biti zgovoren
he has too much tongue kar ima na srcu, ima na jeziku
I have the word on the tip of my tongue besedo imam na jeziku
to hold one's tongue molčati
hold your tongue! drži jezik za zobmi! jezik za zobe!
to give (to lay) one's tongue to izraziti (izjaviti) se gledé
to keep a civil tongue in one's head ostati vljuden
I made a slip of the tongue zareklo se mi je
to put out one's tongue jezik pokazati
to speak with one's tongue in one's cheek govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)
to wag one's tongue neprestano brbljati, žlabudrati

2. prehodni glagol
dotakniti se, polizati z jezikom
pogovorno ozmerjati, ošteti
neprehodni glagol
klepetati, jezik vrteti

tratto² m

1. črta, poteza:
a grandi tratti pren. na hitro, jedrnato
disegnare a grandi, larghi tratti risati s širokimi potezami

2. vedenje, ravnanje; pren. vzgib, gesta:
un tratto di gentilezza ljubezniva gesta
avere un tratto garbato biti vljuden

3. kos, odlomek; razdalja; obdobje:
a tratti občasno
a un tratto, d'un tratto, tutto un tratto nenadoma
di tratto in tratto vsake toliko
nel medesimo tratto isti trenutek
leggere un tratto di racconto brati odlomek povesti
percorrere un tratto di strada prehoditi kos poti

4.
tratti pl. poteze (obraza); značilnosti (obdobja)

verbindlich obvezujoč, rechtlich verbindlich pravno obvezujoč; (liebenswürdig) vljuden, ljubezniv

ἀστεῖος 2 (ἄστυ) mesten; pren. izobražen, vljuden, prijazen, dovtipen, duhovit.

δίκαιος 3 in 2 (δίκη) pravičen 1. o osebah: pošten, pravičen, vesten, plemenit, omikan, vljuden, dober, pobožen, sposoben, pravi, pripraven λογιστής, izvežban. 2. o stvareh: a) pravi, zakonit, pravično pridobljen πλοῦτος, pristojen, primeren χάρις, zaslužen, prikladen; rabljiv, pripraven ἅρμα; b) o polju: rodoviten, ploden; c) pri števnikih: ravno ὀργυιαὶ ἑκατόν ravno 100. 3. a) δίκαιός εἰμι imam pravico, upravičen sem, zaslužim po pravici, dolžnost mi je, moram, prav je, spodobi se da z inf.; b) δίκαιον ἦν prav, pravično bi bilo. 4. subst. τὸ δίκαιον in pl. pravičnost, pravica, pravni vzrok; ἐκ τοῦ δικαίου pravično, παρὰ τὸ δίκαιον proti pravici, krivično, δίκαια λέγω govorim (resnico), kar je prav, imam prav, δίκαια πράττω ravnam prav, λαμβάνω dobim, kar mi pristoja, δίκαια ἀποτελέω plačam, kar je prav. – adv. δικαίως prav, kakor se spodobi, pravično, zares, po pravici.

κομψός 3 1. brhek, čeden, spodoben, nežen, ličen. 2. vljuden, duhovit, dovtipen, zvit, premeten, κομψότερον ἔχω bolje se počutim, odleglo mi je NT.