Franja

nervus -ī, m (nam. *neuros iz indoev. *sneHuro- vez, vrv, tetiva, indoev. kor. *sneHu- sukati, viti, prim. skr. snā́van-, gr. νευρά tetiva, νεῦρον kita, živec, vlakno, vrv, stran, prožnost, lat. neō, sl. nervozen, nem. nervös, fr. nerveux)

1. v pravem pomenu in večinoma v pl. kita = suha žila, tetiva, mišica, živec: his adde nervos, a quibus artus continentur Ci., hoc ali[i] staturam, ali[i] vires nervosque confirmari putant C., recti valentesque nervi Cels., nervorum contractio Sen. ph., nervi in omne corpus ducuntur Cels., nervorum distentio Cels. bolezenski pojavi v živcih, krči, nervorum resolutio Cels. ohromelost živcev, hic primus nervos et venas expressit capillumque diligentius Plin. (o slikarju in ulivalcu kipov Pitagori iz Regija), nervus umbilicaris Tert. popkova žila, digitorum nervos incīdere Lamp.; šalj.: condamus alter alterum ergo in nervom (= nervum) bracchialem Pl. objemiva se torej.

2. occ. meton.
a) tetiva: O., tendens nervo equino concita tela Acc. ap. Varr., erumpit nervo pulsante sagitta V., nervo aptare sagittas V.; od tod meton. lok: turbantem fallere nervo Val. Fl.
b) struna (iz živalskih kit ali črev): omnesque voces (hominis), ut nervi in fidibus, ita sonant, ut … Ci., cantu nervorum et tibiarum tota vicinitas personat Ci., ut enim ex nervorum sono in fidibus, quam scienter ei pulsi sint (kako vešče so ubirane) intellegi solet: sic … Ci., numeros intendere nervis V., tuque testudo resonare septem callida nervis H.; od tod zopet meton. strunsko glasbilo, glasbilo na strune: animi et aurium causa tot homines habet ut cotidiano cantu vocum et nervorum et tibiarum nocturnisque conviviis tota vicinitas personet Ci.; v pl. tudi niti ali žice čeč (lutk, marionet): duceris, ut nervis alienis mobile lignum H. = ti si navadna marioneta.
c) kita, jermen, s katerim se zveže kdo; od tod sploh spona, vez: Vulg., vincito aut nervo aut compedibus Tab. XII, nervo vinctus Pl., ita te nervo torquebo Pl., fures in nervo atque compedibus aetatem agunt Ca. ap. Gell. v sponah za roke in noge, nervo aut compedibus vinciri Gell., nervum appellamus etiam ferreum vinculum, quo pedes inpediuntur Fest.; od tod meton. (kakor v sl.) ječa, zapor, keha: ego te in nervum rapiam Pl., in nervo iacebis Pl., vereor, ne istaec fortitudo in nervum erumpat denique Ter. da te bo to tvoje junačenje naposled spravilo v luknjo, eximere de nervo cives vestros L., in nervis teneri L., misit in nervum Vulg.
d) (kitasta) goveja koža, usnje, s katerim so bili prevlečeni ščiti: ne scuta quidem ferro nervove firmata T., subtextaque tegmina nervis Sil.
e) moško spolovilo: cuius in indomito constantior inguine nervus H., dicto citius nervi paruerunt imperio manusque aniculae ingenti motu repleverunt Petr.

3. metaf. pl. nervi kite, žile, živci =
a) moč(i), sila (sile): digna res est, ubi tu nervos intendas tuos Ter., onus dignum, in quo omnes nervos aetatis industriaeque meae contenderem Ci. da napnem vse žile (= vse sile, vse moči), da dam vse od sebe, omnibus nervis coniti Ci., experietur consentientis senatūs nervos atque vires Ci., qui si attulerint nervos et industriam, mihi crede, excutient tibi istam tuam verborum iactationem Ci., quibus opibus ac nervis non solum ad minuendam gratiam, sed paene ad perniciem suam uteretur C.; occ. sila, krepkost = moč, živost, poudarek govora: horum oratio neque nervos neque aculeos oratorios ac forenses habet Ci., sectantem levia nervi deficiunt H. polet.
b) življenjska moč (sila), vitalnost, živost, živahnost, prožnost, energičnost, bistvo, jedro, vodilo, motiv(acija) kake osebe ali stvari: si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., poëtae nervos omnis virtutis elidunt Ci., hosti largiri … nervos belli, pecuniam infinitam, quā nunc eget Ci., illi loci, qui inhaerentes in earum (sc. causarum) nervis esse debent Ci. ki morajo tvoriti njihovo bistveno sestavino, nervos coniurationis eiectos (po novejših izdajah exsectos) arte consulis cernentes L. glavni udje, gonilne sile.

neskônčen (-čna -o)

A) adj.

1. infinito

2. sconfinato, sterminato; interminabile; illimitato; perpetuo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. neskončna množica insieme infinito
neskončno zaporedje serie infinita
tekst. neskončno vlakno fibra infinita
pren. neskončno število miriade

B) neskônčno (-ega) n infinito

ogljikov (-a, -o) Kohlenstoff- (spojina die Kohlenstoffverbindung, vlakno die Kohlenstoffaser), Kohlen- (anoda Kohleanode)
ogljikova skupina kemija die Kohlenstoffgruppe
ogljikov suboksid kemija das Kohlensuboxid
ogljikov tetraklorid kemija (tetraklormetan) das Kohlenstofftetrachlorid, der Tetrachlorkohlenstoff
ogljikov žveplec der Schwefelkohlenstoff

poliamid samostalnik
kemija (umetno vlakno) ▸ poliamid

rastlinsk|i (-a, -o) pflanzlich, Pflanzen- (del der Pflanzenteil, pokrov die Pflanzendecke, ekstrakt der/das Pflanzenextrakt, hormon das Pflanzenhormon, parazit der Pflanzenparasit, strup das Pflanzengift, škodljivec der Pflanzenschädling, vosek das Pflanzenwachs, svet die Pflanzenwelt, das Pflanzenreich, bolezen die Pflanzenkrankheit, maščoba das Pflanzenfett, svila die Pflanzenseide, uš die Pflanzenlaus, rastlinstvo, botanika združba die Pflanzengesellschaft, barvilo der Pflanzenfarbstoff, olje das Pflanzenöl, vlakno die Pflanzenfaser)

slamn|i (-a, -o) Stroh- (vlakno die Strohfaser)

staple² [stéipl]

1. samostalnik
ekonomija glavni predmet (artikel) trgovine; glavni proizvod; surovina
tehnično surova volna; kakovost vlakna volne, bombaža
ekonomija središče, skladišče
zgodovina tržišče s skladalno pravico
figurativno glavni predmet (stvar)

sport is the staple of discussion šport je glavni predmet razgovora

2. pridevnik
glavni, biten (proizvod, blago itd.); masoven, ki se dobro prodaja

staple fibre lesno vlakno
the staple food of the country glavna hrana prebivalstva

3. prehodni glagol
sortirati, razvrstiti (bombaž, volno itd.) po kakovosti, dolžini vlaken

stebeln|i [ê] (-a, -o) rastlinstvo, botanika Stamm-; [Sproß] Spross-
stebelna sukulenta die Stammsukkulente
stebelni gomolj die [Sproßknolle] Sprossknolle
stebelno vlakno die [Stengelfaser] Stängelfaser

tekstílen textile

tekstilna industrija industrie ženski spol textile
tekstilne rastline (botanika) plantes ženski spol množine textiles
tekstilna tovarna fabrique ženski spol de matières textiles
tekstilno vlakno fibre ženski spol textile

tekstílen textil

tekstilna industrija industria f textil
tekstilni semenj feria f de productos textiles
tekstilna tovarna fábrica f textil
tekstilno vlakno fibra f textil

tēssile

A) agg. tekstilen:
fibre tessili preja
industria tessile tekstilna industrija
prodotti tessili tekstilni proizvodi
fibra tessile tekstilno vlakno

B) m, f
tessili pl. tekstilni delavci

C) m tekstilni proizvod

uméten artificial; (nepravi) false, imitation

uméten diamant imitation diamond
umétne cvetlice artificial flowers pl
umétno gnojilo artificial manure, fertilizer
umétni kamen artificial stone
umétni lasje false hair
umétna mast synthetic fat (ali grease)
umétno maslo margarine, slabšalno ersatz butter
umétna obrt arts and crafts pl, applied (ali useful) art
uméten nakit imitation jewellery
uméten led artificial ice
uméten ognjemet, ogenj fireworks pl
umétna osemenitev artificial insemination
uméten proizvod artificial product
umétna smola synthetic resin, synthetic plastic material, plastic
umétna snov synthetic material, artificial substance, plastics pl
umétna svila artificial silk, rayon
umétno vlakno synthetic (ali man-made) fibre
umétna volna artificial wool; shoddy
uméten ud (proteza) artificial limb
umétno usnje imitation (ali artificial) leather, leatherette, leatheroid
umétni zobje (proteza) false teeth pl

vlákence (-a) n dem. od vlakno fibra sottile

zložen [ê] (-a, -o) na kup, na polico, v kovček, v omaro: gelegt, zusammengelegt, gestapelt; (sestavljen) zusammengesetzt; zložljiva miza ipd.: zusammengeklappt
puške, zložene v piramido die Gewehrpyramide
zloženo jeklo der Verbundstahl
zloženo vlakno die Stapelfaser

žívčen (-čna -o) adj.

1. anat. del nervo, di nervi, nervoso; cerebrale:
anat. živčna celica cellula nervosa, neurone
živčni sistem sistema nervoso
živčna bolezen malattia nervosa
živčni napad attacco di nervi
bela, siva živčna snov materia (cerebrale) bianca, grigia
med. živčna bolezen neuropatia
živčna ovojnica nevrilemma
med. živčna slabost nevrastenia
centralni, periferni živčni sistem sistema nervoso centrale, periferico
med. živčni bolnik neuropatico
med. živčni zlom collasso nervoso
anat. živčni center centro nervoso
živčno tkivo tessuto nervoso
živčno vlakno fibra nervosa
biol. živčni impulz impulso nervoso
živčni izloček neurosecreto
živčni končič terminazione nervosa
živčni pleksus plesso nervoso
voj. živčni strup gas nervino

2. nervoso:
živčne roke mani nervose
živčni glas, smeh voce, risata nervosa
publ. živčna vojna guerra dei nervi

živčn|i (-a, -o) Nerven- (center das Nervenzentrum, končič die Nervenendigung, koren die Nervenwurzel, pletež das Nervengeflecht, plin das Nervengas, strup das Nervengift, šok der Nervenschock, vozel der Nervenknoten, bolečina der Nervenschmerz, bolezen die Nervenkrankheit, das Nervenleiden, kriza die Nervenkrise, napetost die Nervenanspannung, obremenitev die Nervenbelastung, ovojnica die Nervenscheide, pot, proga die Nervenbahn, slabost die Nervenschwäche, tekočina das Nervenwasser, vojna der Nervenkrieg, vrv der Nervenstrang, das Nervenbündel, središče das Nervenzentrum, vozel der Nervenknoten, vlakno die Nervenfaser)

λάχνη, ἡ [Et. iz λακσνᾱ, idevr. wl̥k'-snā, slov. las iz vlas, vols, wol-k'-o, ali iz wl̥q-snā, slov. vlakno, rus. voloknó] λάχνος, ους, τό ep. poet. volna, dlaka, kosem, puh, kodrasti lasje, kodri.

φλοιός, ὁ ličje, skorja; lub, vlakno.