Franja

Murocincta -ae, f Murocínkta = „obdana z zidom“, vila cesarja Valentinijana II. v Panoniji ob Donavi: Amm.

paméca ž manjš. od pamet: vila mu je -u zanijela vila mu je pamet zmešala

plànīnkinja ž planinka: vila planinkinja gorska vila

Potamēis -ēidis, f (ποταμηΐς) ali Potamis -idis, f Potaméida, Potámida = rečna nimfa (vila): Lact.

povôden

povodni mož ondin moški spol
povodna vila ondine ženski spol
povodni konj hippopotame moški spol

pravljičn|i (-a, -o) Märchen- (lik die Märchengestalt, motiv das Märchenmotiv, svet die Märchenwelt, figura die Märchenfigur, vila die Märchenfee), Fabel- (žival das Fabeltier, cena figurativno der Fabelpreis, bitje das Fabelwesen, das Fabelgeschöpf)
pravljična dežela das Fabelland, Märchenland, das Zauberreich, das Wunderland

prēsso

A) avv. blizu:
a un di presso približno
da presso, di presso od blizu

B) prep.

1. (z glagoli stanja in gibanja) pri, blizu (tudi ekst., pren.)
presso a pri
presso di pri:
presso di loro mi sono trovato bene pri njih sem se imel lepo
sono impiegato presso una ditta commerciale delam pri trgovskem podjetju
questa moda si è diffusa presso i giovani ta moda se je razširila med mladino

2. okoli, pred (časovno):
mi sono svegliato presso il mattino zbudil sem se pred jutrom
essere presso a morire biti (tik) pred smrtjo

C) m
pressi pl. okolica, bližina:
una villa nei pressi di Roma vila v okolici Rima

riverside [rívəsaid]

1. samostalnik
rečni breg, rečno obrežje; zemljišče ob reki

2. pridevnik
obrežen, ležeč ob reki

a riverside villa vila na rečnem bregu

sedanjik samostalnik
1. jezikoslovje (glagolski čas) ▸ jelen időGlagole pišite v sedanjiku. ▸ Az igéket jelen időben írjátok.
Povezane iztočnice: dovršni sedanjik

2. (sedanjost) ▸ jelen
Njun sedanjik so zdaj velika vila, limuzine, šoferji in varnostniki. ▸ Most a villa, a limuzinok, a sofőrök és a biztonsági őrök jelentik a jelenüket.
Burna madžarska zgodovina močno določa tudi sedanjik. ▸ A viharos magyar történelem a jelenre is erős hatással van.

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za

ubicare v. tr. (pres. ubico) postaviti, postavljati (stavbo, posestvo):
la villa è ubicata in periferia vila leži v predmestju

uročiti glagol
1. (začarati z magijo) ▸ megátkoz, megbabonáz, bűvölZlobna vila iz hudobije uroči Trnuljčico s prerokbo, da se bo na šestnajsti rojstni dan zbodla v prst in za vekomaj zaspala, rešil pa jo bo lahko edino princ na belem konju. ▸ A gonosz tündér megátkozza Csipkerózsikát, hogy amikor a tizenhatodik életévét betölti, szúrja meg az ujját és merüljön örök álomba, és csak a fehér lovon érkező herceg mentheti majd meg.
Sopomenke: začarati

2. (očarati; prevzeti) ▸ bűvöl, megbabonázČudovite zgodbe se lepo podajo sanjskemu otoku na jugu Grčije, ki svoje obiskovalce uroči s svojim čarom. ▸ A gyönyörű történetek illenek a Görögország déli részén található mesés szigethez, amely elbűvöli látogatóit.

3. (prinesti nesrečo) približek prevedka ▸ rossz szerencsét hoz
Prihod staršev pa bi lahko uročil njen nastop proti Williamsovi. ▸ Ha a szülei ott lennének, az nem hozna szerencsét a Williams elleni fellépésén.

vôden -dna, -o water(-); aquatic; aqueous

vôdni avtobus water bus
vôdna drča water chute
vôdni jarek (kanal) ditch, dyke
vôdni jez weir
vôdno letalo seaplane, ZDA hydroplane
vôdna kaplja drop of water
vôdna kokoš water hen
vôdni mehurček (na koži) water blister
vôdni mlin water mill
vôdna moč waterpower
vôdni napajalnik water pillar
vôdna ondulacija water wave
vôdna para water (ali aqueous) vapour, water gas
vôdna pipa tap, pipe
vôdna podgana water rat, water vole
vôdni plaz waterflood
vôdni prah water dust
vôdna (plovna) pot waterway, water route
vôdna površina, vôdno površje surface of water; sheet of water
vôdna rastlina water plant
vôdne smuči water skis pl
vôdno steklo water glass
vôdni šport aquatic sport
vôdni športi pl aquatics pl (s konstr. v sg ali pl)
vôdni stolp, rezervoar water tower
vôdni tok watercourse
vôdna turbina water turbine
vôdna ura tehnika water clock
vôdna vila (nimfa) water nymph
vôdna ptica waterfowl, pl -l, -ls, aquatic bird

woody [wúdi] pridevnik (woodily prislov)
gozdnat, pogozden, gozden; lesen, lesnat; v gozdu živeč (plant rastlina)
figurativno votel, zamolkel (sound zvok, glas)

woody nymph gozdna vila

Δίρκη, ἡ 1. Ahelojeva hči (vila). 2. po njej se je imenoval studenec pri Tebah; adi. Διρκαῖος 3 tebanski.

Ναϊάς, άδος, ἡ vila potokov in rek.

Νηϊάς, άδος, ἡ, ep. Νηίς, ίδος (νάω) najada, studenčna vila.

Νύμψη, ἡ boginja nižje vrste, nimfa, vila.

Ὠγυγίη, ἡ (νῆσος) otok, na katerem je stanovala vila Kalipso.