Franja

róžnat rose-pink, rosy, rose-coloured; (tudi figurativno) roseate

róžnato rdeča barva rose red
v róžnatih barvah in rosy colours
róžnata polt rosy complexion
róžnata slika rosy picture
róžnatih ustnic rose-lipped
róžnata upanja rosy prospects pl
videti stvari v róžnati luči to take a rose-coloured view of things
videti stvari skozi róžnata očala to see things through rose-coloured spectacles

róžnat (couleur ženski spol de) rose, rosé

vse rožnato videti voir tout en rose, voir la vie en rose

róžnato adv. rosa, roseo:
videti vse rožnato vedere tutto rosa, roseo

sedemdesetletnica samostalnik
1. (sedemdeseta obletnica) ▸ hetvenedik évfordulóAvtobiografija je izšla ob avtorjevi sedemdesetletnici. ▸ kontrastivno zanimivo Az önéletrajz a szerző hetvenedik születésnapjára jelent meg.
Onkološki inštitut te dni praznuje svojo sedemdesetletnico delovanja. ▸ Az onkológiai intézet ezekben a napokban ünnepli a működésének hetvenedik évfordulóját.

2. (sedemdesetletna ženska) ▸ hetvenéves
Najmlajši pohodnik, ki je imel okoli dve leti, se je na poti pustil nositi, najstarejša pohodnica je bila sedemdesetletnica. ▸ kontrastivno zanimivo A legfiatalabb, két év körüli túrázó útközben hagyta magát vinni, a legidősebb túrázó pedig egy hetvenéves hölgy volt.

3. ponavadi v množini (ženska, stara med 70 in 79 let) ▸ hetvenes
Dolga, pletena jopica skrije kakšen odvečen kilogram okrog pasu, bokov in stegen, v njej pa so enako dobro videti trideset-, petdeset- in sedemdesetletnice. ▸ A hosszú, kötött kardigán elrejti a derék és a csípő körül, valamint a combokon lerakódott néhány pluszkilót, és ugyanolyan jól áll a harmincasoknak, az ötveneseknek és a hetveneseknek is.

sitnariti glagol
1. (nergati) ▸ akadékoskodik, gáncsoskodikNajbolj bo trpel vaš partner, saj boste kar naprej nekaj sitnarili in mu očitali. ▸ A leginkább a partnere fogja megsínyleni, hiszen maga állandóan akadékoskodik vele és szemrehányásokat tesz neki.
Namesto da doma sitnarite in ne veste, kam bi sami s sabo, se odpravite v družbo. ▸ Ahelyett, hogy otthon akadékoskodna, és nem tudja mit kezdjen magával, inkább menjen a társaságba.
Videti je, da se dolgočasi in zato sitnari. ▸ Úgy tűnik, hogy unatkozik, és ezért gáncsoskodik.

2. (zahtevati; gnjaviti) ▸ nyaggat, kötözködik, kötekedikNe vem, kaj bi bilo z mojim sinom, če ne bi vztrajno sitnarila, da dobi zaščitno zdravilo. ▸ Nem tudom, mi lenne a fiammal, ha nem kötözködtem volna folyamatosan, hogy megkapja a gyógykészítményt.
Sopomenke: dlakocepiti

situácija situation; (položaj) position; (okolnosti) circumstances pl; state of affairs

biti kos, dorasel situáciji to be equal to the situation
rešiti situácijo to save the situation
situácija je videti brezupna things pl look desperate
biti v zelo nerodni situáciji to be caught (ali landed) in a very uncomfortable (ali awkward, embarrassing, sticky) situation
situácija se je poslabšala the situation has deteriorated
obvlad(ov)ati situácijo to be master of the situation
zadostiti zahtevam situácije to meet the demands of the situation

slabó adv.

1. male; poco:
slabo spati dormire male
slabo videti in slišati vedere e sentire male
slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
slabo končati finire malamente; male
slabo zaslužiti guadagnare poco
slabo poznati conoscere poco

2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
z očetom je slabo il padre sta male
v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
slabo mu gre gli affari vanno male
pijača mi slabo dene il bere mi fa male
pren. slabo kaže le cose si mettono male
pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano

slámica (-e) f

1. dem. od slama pagliuzza

2. (cevka za pitje) cannuccia; bibl.
videti slamico v očesu bližnjega, ne videti bruna v lastnem vedere la pagliuzza nell'occhio del prossimo, non vedere la trave nel proprio

slíšati (-im) imperf.

1. udire, sentire:
govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
slišite, letalo! sentite: un aereo!
slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole

spet¹ [é] wieder; wiederum, wieder einmal; abermals
spet kdaj wieder mal, wieder einmal
spet in spet wieder und wieder, immer wieder, einmal über das andere
že spet schon wieder
wieder …, wieder- (srečati wiedertreffen, postaviti na noge [wiederaufrichten] wieder aufrichten, videti [wiedersehen] wieder sehen, imeti wiederhaben, narediti [wiedertun] wieder tun, wiedermachen, priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen, se okrepiti wiedererstarken); nach- (napolniti nachfüllen, zrasti nachwachsen)
biti spet pri močeh wieder auf dem Posten sein
priti spet na površje wieder an die Oberfläche kommen
spet se pojaviti wieder auf der Bildfläche erscheinen
začeti spet od začetka von vorn anfangen
priti spet k sebi wieder zu sich kommen

spét de nouveau, à nouveau, encore (une fois), derechef

spet in spet sans fin, continuellement
spet sem tu! me voilà de retour!, familiarno me revoilà!
spet videti revoir

spét adv.

1. di nuovo, nuovamente:
spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

2. a sua volta:
podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
spet poslušati riascoltare
spet pasti ricadere
spet predložiti riproporre
spet poskusiti ritentare
spet videti rivedere
spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male

spét glej tudi zopet

spet videti volver a ver
spet se poročiti volverse a casar
spet sem zaspal me he vuelto a dormir

srp samostalnik
1. (žetveno orodje) ▸ sarlóŠe danes lahko opazujemo kmete, ki žanjejo s starimi srpi. ▸ Még ma is láthatunk régi sarlókkal arató gazdákat.
2. (o obliki nebesnega telesa) ▸ sarlóNa severni poluti je srp mlade lune vedno izbočen v desno, stare pa v levo. ▸ Az északi féltekén az újhold sarlója mindig jobbra, a fogyó holdé pedig balra domború.

star viejo ; (že v letih) anciano, de edad avanzada ; (stvar) vetusto ; (antičen) antiguo ; (nesvež) rancio

stoletja star de muchos siglos, secular
po starem običaju a la (usanza) antigua
Stari svet el Viejo Mundo
v starih časih en tiempos pasados, fam en tiempos del rey que rabió, en tiempos de Maricastaña
stari Slovani los antiguos eslavos
star lisjak (fig) perro m viejo
stari testament el Antiguo Testamento
staro in mlado jóvenes y viejos
stara šara (krama) trastos m pl viejos
moj stari! A ¡mi viejo!
5 let star otrok un niño de 5 años
koliko ste stari? ¿cuántos años (ali qué edad) tiene usted?
ni še 20 let star no llega a los veinte (años)
umrl je 80 let star murió a la edad de ochenta años
za kako starega me imate (cenite)? ¿qué edad me echa usted?
toliko je star kot jaz tiene la misma edad que yo
on je dvakrat toliko star kot jaz me dobla la edad
kupiti kaj (že) staro (rabljeno) comprar a/c de segunda mano
vse ostane pri starem todo sigue como antes
star postati hacerse (ali volverse) viejo
zelo stara je postala (zelo se je postarala) ella ha envejecido mucho
videti je manj star, kot je (v resnici) aparenta menos edad de la que tiene

staréjši plus âgé, plus vieux

moj starejši brat mon frére aîné, mon aîné
starejši gospod un monsieur d'un certain âge
moja sestra je 2 leti starejša od mene ma sœur a deux ans de plus que moi, ma sœur est mon aînée de deux ans
moj prijatelj je starejši od mene mon ami est plus âgé (ali plus vieux) que moi
videti je starejši, kot je (v resnici) il fait plus vieux que son âge
ta obleka te naredi starejšo cette robe te vieillit

staréjši más viejo ; (oseba) mayor

starejši brat el hermano mayor
starejši gospod un señor ya de edad, un señor ya entrado en años
starejša gospa una señora de (cierta) edad
on je 5 let starejši od mene me lleva cinco años, es cinco años mayor que yo
videti je (10 let) starejši, kot je (v resnici) parece (diez años) más viejo de lo que es

stráh (-ú) m

1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
čutiti strah avere il batticuore, provare paura
povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
vlivati strah mettere paura, impaurire
umreti od strahu morire di spavento
biti v strahu (v skrbeh)
za koga stare in allarme per qcn.
hud, blazen strah paura terribile, pazza
hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
strah pred smrtjo paura della morte

2. šalj.
strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le brez strahu! niente paura!
hrom od strahu mezzo morto di paura
biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
psiht. bolezenski strah fobia
psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
PREGOVORI:
strah ima velike oči la paura fa novanta
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi

stráh temor m ; miedo m ; espanto m ; terror m ; pavor m ; (duh, prikazen) fantasma m , espectro m

iz strahu por temor
iz strahu pred kom por temor (ali por miedo) de (ali a) alg
iz strahu pred čem por temor (ali por miedo) a a/c
iz strahu, da ... por temor (ali miedo) de que... (subj)
neosnovan, prazen strah miedo infundado
paničen strah miedo cerval, terror pánico
strah pred kaznijo temor al castigo
biti ves v strahu tener angustia mortal
strah me je česa tengo miedo a a/c
imeti strah pred tener miedo a
navdati koga s strahom meter miedo a alg
pognati komu strah v kosti infundir miedo a alg, atemorizar a alg, amedrentar a alg
strah se me polasti (me obide, me postane) me entra miedo
ima velik strah pred njim le tiene mucho temor
tresti se od strahu temblar de miedo
zbujati strah dar miedo
umirati od strahu morirse de miedo
povsod strahove videti antojársele a uno los dedos huéspedes
strah pred javnim nastopom nerviosidad f ante la presentación al público

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!