Franja

pròvidjeti -dīm (ijek.), pròvideti -dīm (ek.)
I.
1. preskrbeti, dati: muž rastavljenoj ženi nije dužan providjeti hranu
2. spregledati: providjeti čije namjere
II. providjeti se biti prozoren, videti se skozi

pròzirati -rēm
I. gledati skozi
II. prozirati se (nejasno) se videti: gdješto jedva si prozirao kroz maglu stado ovaca

reparaître* [rəparɛtrə] verbe intransitif zopet se pojaviti, se prikazati, se dati videti

re-spiciō -ere -spexī -spectum (re in specere)

1. nazaj (po)gledati, nazaj pogledati (pogledovati, pogledavati), nazaj se ozreti (ozirati): Varr. fr. idr., nusquam circumspiciens aut respiciens L., ad aliquem Ter., in aliquem Ap., Clodius respexit et concidit in lumine curiae Ci., respicere ad urbem V., calones cum respexissent, fugae sese mandabant C.; z acc.: Eurydicam suam O. za Evridiko, nec prius ab amissam respexi V. ali absentem respexit amicum V. po … , signa respicere C.; occ. za seboj (sabo) videti, zagledati, opaziti, zapaziti: quos ubi rex respexit L., angues a tergo V., sol tantum respicit, quantum superesse videt O.; z ACI: respiciunt atram in nimbo volitare favillam V.; metaf. misliti (za nazaj o čem), misliti na kaj, razmišljati o čem: Macedoniam Cu. na Makedonijo, quoad longissime potest mens mea respicere spatium praeteriti temporis Ci.

2. metaf.
a) ozreti (ozirati) se (na kaj), o(b)zir imeti do česa, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), (po)misliti (pomišljati), v poštev vzeti (jemati) kaj, upoštevati: Ter. idr., respicite C. Fabricii senectutem Ci., respicere exemplar vitae H., si Caesar se respexerit Plancus in Ci. ep. če si Cezar premisli, haec respiciens N. glede na to, in consilio capiendo omnem Galliam respiciamus C.; z ACI: non respexit illum apud Baias esse Ci.; v negativnem pomenu: respicere (paziti na, imeti na očeh, imeti pazko) ac timere oppidanos Hirt.; occ. gledati na kaj, misliti na kaj, brigati se za kaj, skrbeti za kaj: Pl., Ter. idr., rem publicam Ci., saltem commoda populi Romani respicite Ci., ad haec respice V. pazi na to, libertas respexit inertem V. je mislila name, respicere neglectum genus et nepotes H., fortuna respiciens Ci.
b) upati na kaj od koga, nadejati se česa od koga, pričakovati kaj od koga: spem a Romanis L., subsidia L.
c) zadevati koga, tikati se koga, biti komu v breme, bremeniti koga, postati skrb koga: ad hunc summa imperii respiciebat C., periculum ad venditorem respicere Icti. nevarnost (tveganje) prevzame prodajalec.

Opomba: Star. cj. pf. respexis: Pl.

retrouver [rətruve] verbe transitif zopet najti, zopet videti, odkriti; zopet dobiti; figuré spoznati

se retrouver zopet se najti; spoznati se, znajti se; zopet se videti, se sniti
retrouver la santé, des forces ozdraveti, priti zopet k moči
retrouver son chemin spet najti pot, spet se orientirati
je ne peux retrouver son nom ne morem se spomniti njegovega imena
je saurai vous retrouver vas bom že našel, ne boste mi ušli
on se retrouvera! se še vidimo! (grožnja)
s'y retrouver (familier) priti pri tem na svoj račun
le patron a des frais, mais il s'y retrouve gospodar (delodajalec, šef) ima stroške, pa že pride na svoj račun
aller retrouver quelqu'un vrniti se h komu, spet se mu pridružiti, poiskati zopet koga
on ne retrouve plus ce romancier dans ses dernières œuvres ne spoznamo več tega romanopisca v njegovih zadnjih delih
une chienne n'y retrouverait pas ses petits, une poule n'y retrouverait pas ses poussins (figuré) tu je vse v strašnem neredu
un(e) de perdu(e), dix de retrouvé(e)s za enega izgubljenega (fanta), eno izgubljeno (dekle), najdeš spet deset drugih

rever* (glej ver) zopet videti; (natančno) preiskati

revoir*¹ [rəvwar] verbe transitif zopet videti, zopet srečati (quelqu'un koga); vrniti se (quelque chose k čemu); pregledati, revidirati; preskusiti

se revoir zopet se videti
revoir un film še enkrat videti film
revoir un lieu vrniti se v neki kraj
revoir un manuscrit avant de le faire imprimer pregledati rokopis pred natisom
nous ne nous sommes pas revus depuis longtemps že dolgo se nismo videli, srečali

riabbracciare

A) v. tr. (pres. riabbraccio) spet objeti:
riabbracciare un'opinione politica pren. spet se izreči, opredeliti za politično idejo

B) ➞ riabbracciarsi v. rifl. (pres. mi riabbraccio) spet se objeti; spet se videti, združiti

rivedere^*

A) v. tr. (pres. rivēdo)

1. ponovno videti:
rivedere la luce pren. biti spet na prostosti
chi non muore si rivede! šalj. pa se spet vidimo!

2. prebirati; ponoviti, ponavljati:
rivedere la lezione šol. ponoviti gradivo (za uro)

3. pregledati, preveriti; revidirati:
rivedere le bucce a qcn. pren. pri kom iskati napake
rivedere i conti pregledati račune
rivedere le costole a qcn. pren. šalj. koga prebunkati
rivedere i prezzi dvigniti cene
rivedere un processo revidirati proces

B) ➞ rivedersi v. rifl. (pres. pl. ci rivediamo) ponovno videti se:
a rivederci (arrivederci), a rivederla na svidenje!
ci rivedremo! se bomo že še videli!

scheinbar navidezen; (vermutlich) dozdeven; Adverb navidez; (anscheinend) kot kaže, kot je videti; scheinbare Helligkeit Astronomie navidezna svetlost; scheinbare Größe Astronomie navidezna velikost

scheinen (schien, geschienen)

1. Sonne usw.: sijati; (schimmern) lesketati se, bleščati se

2. zdeti se, videti je, da; očitno je; (sie scheint müde videti je trudna, zdi se, da je trudna, očitno je trudna; es scheint, [daß] dass ... zdi se, da ...; mir will es scheinen, [daß] dass ... kar nekako se mi zdi, da ...)

seeing¹ [sí:iŋ]

1. samostalnik
vid, videnje

worth seeing vreden, da se vidi, znamenit
seeing is believing verjamem, kar vidim

2. pridevnik
videč, ki more videti

see into prehodni glagol
pojasniti, razčistiti, preučiti, preštudirati, temeljito pregledati; spoznati, spregledati (kaj), prodreti (v kaj), jasno videti

I must see into it to moram razčistiti, o tem si moram biti na jasnem

seem [si:m] neprehodni glagol
zdeti se, zazdeti se, dozdevati se, videti se

all seemed pleased vsi so bili videti zadovoljni
apples do not seem to grow here videti je (najbrž) jabolka ne rastejo tu
I seem to be... zdi se, da sem...
it seems to me zdi se mi, mislim
it seems good to me zdi se mi prav (dobro)
it seems that he cannot deny it videti je (kazno je), da ne more tega zanikati
I seem to have known them for ages zdi se mi (imam vtis), da jih poznam že celo večnost
I can't seem to unlock this door teh vrat preprosto ne morem (znam) odpreti
he does not seem well ni videti (čisto) zdrav
she seems to be tired videti je utrujena
so it seems tako se zdi, tako je videti
there seems no need of help zdi se, da pomoč ni potrebna
arhaično me seems, me seemeth zdi se mi
me seemed zdelo se mi je

see through prehodni glagol & neprehodni glagol
jasno videti, spregledati (namere kake osebe itd.); pomagati (komu) iz težkega položaja, iz težav, da uspe

to see a thing through ne pustiti nekega dela, dokler ni končano, vzdržati, vztrajati do konca; do konca izvesti

semble [sembl]
pravno zdi se, videti je

show^*2 [šóu]

1. prehodni glagol
pokazati, razkazati, razstaviti (blago), dati na razstavo; prikazovati; odkriti, dokazati, izpričati, razložiti; oznaniti; napraviti (uslugo); voditi, peljati, spremljati (koga)

2. neprehodni glagol
(po)kazati se, pojaviti se (v družbi), biti viden, videti se, zdeti se, izgledati (like kot)
dati predstavo
sleng priti na cilj na tretjem ali boljšem mestu (na konjskih dirkah)

to show o.s. pokazati se (v javnosti)
to be shown to be pokazati se kot
you'll have to show me! pogovorno to mi boš moral šele dokazati!
on his own showing he blundered po lastnem priznanju se je zmotil
the cloth shows blue in this light blago je videti modro ob tej svetlobi
the dog he showed got the first prize pes, ki ga je dal na razstavo, je dobil prvo nagrado
to show cause pokazati, navesti vzrok (razloge)
to show one's colours odkriti svojo naravo (svoje mišljenje)
to show a thing the fire malo (neznatno) kaj pogreti
to show s.o. the door pokazati komu vrata
he showed me to the front-door spremil me je do hišnih vrat
to show the white feathers figurativno pokazati svojo strahopetnost
to show the flag sleng uradno izobesiti britansko zastavo (npr. na ladji)
to show one's hands pokazati svoje karte; (tudi figurativno), odkriti svoje načrte
to show the hoof figurativno pokazati svojo zlobno naravo
to show s.o. round (over) the house razkazati komu hišo
he showed me great kindness izkazal mi je veliko dobroto
to show a leg pogovorno vstati zjutraj iz postelje; sleng hiteti
to show a clean pair of heels sleng pokazati pete, pobrisati jo
to show one's papers pokazati svoje dokumente
to show one's plans (intentions) pokazati svoje načrte (namere)
he showed me into the room peljal me je v sobo
to show signs of fatigue kazati znake utrujenosti
does this spot show? se ta madež vidi?
to show bad taste pokazati slab okus
to show one's teeth pokazati zobe (tudi figurativno)
to show s.o. about the town razkazati komu mesto
that shows the truth of the rumour to dokazuje resnico govoric(e)

sightless [sáitlis] pridevnik (sightlessly prislov)
slep
poetično neviden, ki se ne more ali ne sme videti

skróziti se skrôzī se videti se skozi: skrozi ti se košulja

sordeō -ēre -uī (—) (sordēs)

1. biti umazan, biti nečeden, biti nesnažen: cui manus materno sordet sparsa sanguine Acc. ap. Non., num tibi sordere videor? Pl., ne sordeat toga Sen. ph., cadum sordentem promere fumo Stat., nulla teneri sordent lanugine vultus Mart., incola sordentium ganearum Gell.

2. pren. biti slabo narejen (izdelan), biti slabe kakovosti (kvalitete), biti nekakovosten (nekvaliteten), biti slabo pripravljen, biti slab, biti malo vreden, biti (pre)neznaten, biti nizek, biti reven (siromašen, ubog): haud sordere visus est festus dies Pl., quasi terrena spolia iam sorderent Iust., iacere et sordere incipiunt Gell., convivium putant inopiā sordere Favorinus ap. Gell., ignobilia nimis et sordentia verba Gell. nizkotne.

3. metaf. biti zaničevan, biti preziran, ne biti čislan, ne ugajati, odbijati, ne mikati (več), izgubiti mik (čar) za koga, videti (zdeti) se komu (pre)neznaten, navda(ja)ti z odporom (gnusom), komu mrzeti kaj: Q., adeo se suis etiam sordere L., sordent tibi munera nostra V., cunctane prae Campo et Tiberino flumine sordent? H., pretium aetas altera sordet H. podvojen čas življenja se mi zdi preneznatno (premajhno) plačilo, sordent prima quaeque, cum maiora sperantur Cu., cur oculis sordet vicina voluptas? Stat., sordebant tibi vilicae Cat., sordebat suis (sc. Protogenes) Plin.