Franja

Zadetki iskanja

  • protojèrēj -éja m (gr. prôtos, hiereús) protohierej, višji duhovnik
  • protòplazma ž (gr. prôtos, papâs) protopop, višji duhovnik
  • prvosvèćenīk m, prvosvèštenīk m višji duhovnik, nadduhovnik
  • ranghöher višji po činu, nadrejeni
  • relance [rəlɑ̃s] féminin, figuré nov razmah, oživljenje; nov, višji vložek (v igri)

    relance du terrorisme nov razmah terorizma
  • remove2 [rimú:v] samostalnik
    premaknitev, premestitev, preselitev, oddaljitev, odhod; oddaljenost, razmik
    figurativno korak; (redko) odsotnost; (v nekaterih šolah) oddelek za boljše učence, vmesna stopnja ali razred; napredovanje v šoli v višji razred; stopnja (krvnega) sorodstva, koleno (v krvnem sorodstvu)
    britanska angleščina naslednja jed (ki pride po vrsti serviranja) (pri kosilu, večerji)

    at a certain remove v določeni oddaljenosti, razdalji
    a second cousin at one remove bratranec v tretjem kolenu
    to be but one remove from anarchy biti le korak (oddaljen) od anarhije
  • senescal moški spol višji dvorjan; deželni oblastnik; stolnik, ključar
  • senior1 [sí:njə] pridevnik
    starejši; višji po položaju (v službi)
    ameriško ki je v zadnjem letu študija

    John Brown sen. (ali Sr.) J. B. starejši
    the senior class najvišji razred
    senior clerk višji uradnik
    a senior man študent zadnjega letnika, starina
    the senior officer najvišji častnik
    senior optime drugi študent po uspehu iz matematike
    senior partner starejši družabnik, šef firme
    the senior service britanska angleščina vojna mornarica
    senior wrangler najboljši študent letnika v matematiki
    he is my senior officer on mi je (častniški) starešina
    he is five years senior to me on je pet let starejši od mene
  • sergeant major [sá:džənt méidžə] samostalnik
    vojska narednik-vodnik, višji (glavni) narednik; stražmojster
  • shovel-hat [šʌ́vlhæt] samostalnik
    klobuk s širokimi krajevci, kot jih nosijo anglikanski višji duhovniki
  • society [səsáiəti] samostalnik
    družba; skupnost, zadruga; družbeno okolje; društvo, združenje, združba, zveza društev; višji krogi, imenitna (elegantna) družba (svét); družabnost, družabno življenje, občevanje
    cerkev red
    ameriško, cerkev člani cerkvene občine, ki imajo pravico glasovanja

    society column družabne vesti (rubrika v časopisu)
    co-operative society potrošniška zadruga
    society goods družbeno premoženje
    human society človeška družba
    society lady dama iz visoke družbe
    the leaders of society vodje (vrhovi) družbe
    society people višja družba
    the Society of Friends kvekerji
    the pests of society figurativno paraziti (družbe)
    the Royal Society Kraljeva Družba (vrsta akademije znanosti, ustanovljena leta 1662)
    I always enjoy his society vedno sem vesel njegove družbe
    to go into society zahajati v družbo
  • stavròfōr -óra m (gr. staurós, phoreús) v pravosl. cerkvi višji duhovnik, ki nosi okrog vratu verižico z zlatim križcem
  • superintendent [sju:pərinténdənt]

    1. samostalnik
    nadzornik; upravnik, upravitelj, predstojnik
    britanska angleščina višji policijski inšpektor, šef

    2. pridevnik
    nadzorni, kontrolni
  • superintendente moški spol višji nadzornik
  • superoctave [sjú:pərɔktiv] samostalnik
    glasba piščal pri orglah, ki daje za dve oktavi višji zvok kot osnovna oktava
  • surenchérisseur, euse [-risœr, öz] masculin, féminin višji ponudnik na dražbi
  • surhaussé, e [sürose] adjectif (ki je) višji od polovice svoje širine

    arc masculin surhaussé, voûte féminin surhaussée tak lok, obok, svod
  • surintendant [-tɑ̃dɑ̃] masculin višji upravnik, nadzornik, superintendant; (= surintendant des finances) višji finančni nadzornik, kontrolor
  • škùner m (angl.) športna jadrnica z dvema jamboroma, jambor na krmi je višji od jambora na kljunu
  • toga -ae, f (tegere) pokrivalo

    1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

    2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

    3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

    4. meton.
    a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
    b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
    c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.