Franja

Zadetki iskanja

  • one1 [wʌn] pridevnik
    eden, ena; edin, neki, enak, isti

    one day nekega dne (v prihodnosti ali preteklosti)
    one or two eden ali dva, par
    all one vseeno
    it is all one to me vseeno mi je
    one another drug drugega
    one after another drug za drugim
    one with another povprečno
    like one o'clock na vso moč
    one and the same eden in isti
    ten to one zelo verjetno
    one at a time posamič, ločeno
    with one voice soglasno
    one man in ten vsak deseti (človek)
    all were of one mind vsi so bili istega mnenja
    no one man could do it sam tega ne bi zmogel nihče
    his one thought njegova edina misel
    the one way to do it edini način, kako to storiti
    to become one združiti se
    to be one too many for s.o. biti malo pretežko za koga
    to be made one poročiti se, biti združen v zakonu
    to make one pridružiti se komu
    to make one of pripadati komu (čemu), biti del koga (česa)
  • pegris -idis, f pégrida, neka neznana morska bitja, verjetno vrsta školjk: Plin.
  • pericolo m

    1. nevarnost:
    essere in pericolo, correre pericolo (di) biti v nevarnosti
    pericolo pubblico stanje splošne nevarnosti; ekst. državni sovražnik

    2. pog. možnost, verjetnost:
    non c'è pericolo che dica di sì ni verjetno, da bo pritrdil, pristal
  • peronei, beseda dvomljivega pomena, verjetno soobl. ali izpeljanka iz pero1: M. Cato originum lib. VII: „Qui magistratum curulem cepisset calceos mulleos † allitaciniatos †, ceteri peronei“ Ca. ap. P. F.
  • petdesetkrat prislov
    (s petdesetimi ponovitvami) ▸ ötvenszer
    petdesetkrat na dan ▸ naponta ötvenszer
    približno petdesetkrat ▸ körülbelül ötvenszer
    najmanj petdesetkrat ▸ legalább ötvenszer
    Verjetno je takšno vlogo v različnih filmih odigral več kot petdesetkrat. ▸ Ilyen szerepet valószínűleg több mint ötvenszer játszott el különböző filmekben.
  • peut-être [pœtɛtrə] adverbe morda, morebiti, znabiti, nemara; familier eventualno

    peut-être bien verjetno
  • piperītis -idis, f (gr. πεπερῖτις) bot. piperítida = poprova rastlina, verjetno indijski poper (Capsicum anuum Linn.): panax piperis saporem reddit et magis etiam siliquastrum, ob id piperitidis nomine accepto, libanotis odorem turis, zmyrnium murrae Plin.
  • poder* moči; smeti

    poder a alg. koga zmoči, premagati, obvladati
    poder (para) con alg. koga zmoči, koga pripraviti do tega, da ...
    no puedo con él nisem mu kos; ne morem shajati z njim; ne vem, kaj bi z njim
    a más no poder s krajnimi napori, na vse grlo, v največji meri; neizrecno; ogromno
    hasta más no poder čez vse mere
    inofensivo a más no poder do skrajnosti neškodljiv
    no poder más ne moči drugače, ne moči naprej, ne moči več prenašati; ne si moči kaj, da ne bi ...
    no puedo menos (de) ne morem si kaj, da ne bi ...
    ¡no puede ser! izključeno!
    no poder tragar a uno, no poder ver a uno (ni) pintado ne moči koga trpeti
    por lo que pudiere ocurrir za vsak primer
    puede no saberlo morda tega ne ve
    puede que venga hoy morebiti, da pride danes
    puede que sí mogoče da; verjetno
    no poderse tener ne moči držati se na nogah (od slabosti)
    no poderse valer con uno ničesar ne doseči pri kom
    ¿se puede? dovoljeno? smem vstopiti?
  • pōpulus2 -ī, f (verjetno iz *pōppolo-; prim. lit. túopa, nem. Pappel) bot. tôpol gen. topôla m, tôpol gen. topóli f, topôla gen. topôle f, jágned gen. jágneda m, jágned gen. jágnedi f, Herkulu posvečeno drevo: Pl., Plin., populus Alcidae gratissima V., populus alba H. snežni topol, beli topol, nigra O., V. črni topol; kolekt. p. multa Plin.

    Opomba: Kot masc.: populi albi Veg.
  • Porphyriō(n) -ōnis, m (Πορφυρίων) Porfiríon

    1. Gigant: H., Mart., Cl.

    2. Pomponius Porphyrio (ali Porphyrion, Porfirion), eden od starejših komentatorjev Horacija, verjetno ok. 200— 250 po Kr.: Char.
  • possible [pɔsibl] adjectif možen, mogoč; eventualen; masculin kar je možno, možnost

    au possible kar se da, zelo
    il est gentil au possible on je nadvse ljubezniv
    le plus possible, autant que possible toliko, kot je (le) mogoče, kar največ
    le moins de fautes possible kar najmanj napak
    dans la mesure du possible v mejah možnosti
    le mieux possible kar najbolje
    le plus souvent possible kar najčešče
    fe plus tôt possible, aussitôt possible čimprej, čimbrž
    le plus vite possible kar se da hitro, kar najhitreje
    c'est très possible to je zelo mogoče, zelo verjetno
    pas possible! ni mogoče!
    je ferai (tout) mon possible storil bom, kar bo le mogoče, kar bo le v mojih močeh
    rendre possible omogočiti
    (familier) possible que ... možno (je), da ...
  • post (iz italske obl. *post(i); indoev. kor. *pos (verjetno sklonska obl., morda lativ indoev. zaimka *ep-, *op-; prim. skr. ápi(-) pri, na = gr. ἔπι) k, za > pri, po, razširjen iz *po (prim. lat. ab in po); prim. skr. paścā́ zadaj, potem, kasneje, arkadsko-kiprijsko πός od, pri, po, proti, zaradi, dor. ποτί, lit. pàs pri, na, k, sl. po)

    I. adv.

    1. (krajevno) zadaj, zad(i): caedere … servos, qui post erant Ci., ante aut post pugnare L., sed ubi periculum advenit, invidia atque superbia post fuere S. sta bili zapostavljeni; pri glag. premikanja = nazaj, navzad: post curvantur Plin., neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. fr.

    2. (časovno) potem, zatem, pozneje, kasneje, potlej, nato: die post Ci. naslednji dan, naslednjega dne, horā post Ci.; pogosto z abl. mensurae: paulo p. Ci. ali p. paulo C., L. kmalu potem (zatem), multo p. Ci. mnogo pozneje, neque ita multo p., p. non multo N., aliquanto p. ali p. aliquanto Ci., multis annis p. Pl. ali multis p. annis Ci. mnogo let pozneje (potem), paucis p. annis Cu., anno p., biennio p. Ci., paucis diebus p. Pl. ali p. paucis diebus L., paucis p. diebus, quam discesserat Ci., longo p. tempore V., non magno p. tempore Iust., p. non longo tempore Gell., haud longe p. Gell., deinde p. N., Vell. ali p. deinde Ter., Tab. XII ap. Gell. ali p. inde Lucr., Vop., post quam gl. postquam.

    3. o vrstnem redu pri naštevanju
    a) (krajevno) zadaj, zad(i), nazadnje, naposled, končno: prima Cyrene est, de deinceps duae Syrtes, deinde Philaenon arae, post aliae Punicae urbes S.
    b) (časovno) potem, nato: initio … post Ci., primo … p., primo … deinde … p. Ci., deinde … tum … p. Cels.; p. = postremo Pl. skratka.

    II. praep. z acc.

    1. (krajevno) za (naspr. ante): post me erat Aegina, ante me Megara Ci., post equitem sedet atra cura H., collocare impedimenta p. legiones C.; metaf. (o vrstnem redu, stopnji): p. hunc Apollinem colunt C., neque erat Lydia p. Chloen H., conveniebat, ut ceteri p. Sabinum fratrem haberentur T. da naj se zapostavljajo … , naj se postavljajo za …

    2. (časovno) po, od, izza: O., H., Iust. idr., p. hunc diem Pl., aliquot p. menses Ci., paucos p. dies L., p. hominum memoriam Ci., N. ali p. memoriam humani generis S. ali p. natos homines, p. genus hominum natum Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni; tako tudi: p. ea, post haec (hoc) s quam: p. diem tertium quam dixerat Ci., p. annum quartum, quam expulsus fuerat N. štiri leta po tem, ko … , v petem letu po tem, ko …

    Opomba: Post

    1. ločen od svojega sklona: p. enim Chrysippum Ci., postve eos censores L., postve ea Ci., post autem elephantos Auct. b. Afr., post autem mortem N., postque ea L.

    2. sklonu zapostavljen: hunc post Ci. Star. (so)obl. poste: Pl., Ter., Enn. fr.; pos: Q., Hier., It.
  • praepūtium -iī, n (morda iz *pūtium ali *pūtos = penis; starejše (ovržene) etim. razlage besedo izpeljujejo iz *pūtum (domnevno sor. s puer, pūbēs), kar naj bi pomenilo ali „rodilo“ ali pa (manj verjetno) „malček, ta mali“) prepúcij, predkožje, neobreza, predkožka: mox et praeputia ponunt Iuv., secretus adulter, impatiensque morae silet et praeputia ducit Iuv., quomodo potest „rotundus“ esse, ut ait Varro, „sine capite, sine praeputio“? Sen. ph., Vulg.; pren. = nesnaga, nečistost: circumcidite praeputium cordis vestri Lact., cordium Vulg.
  • presumible domneven, dozdeven

    no es presumible que... ni verjetno, da bi ...
  • presumir domnevati; Argentina dvoriti ženski; domišljati si, bahati se

    presumir de rico domišljati si na svoje bogastvo
    presumir de sí imeti zelo dobro mnenje o sebi, bahati se
    es de presumir que verjetno je, da ...
    no presumas tanto ne bodi tako domišljav
    presumir sus fuerzas precenjevati svoje moči
  • presumption [prizʌ́m(p)šən] samostalnik
    domneva, predpostavka, verjetnost
    pravno presumpcija; drznost, predrznost, domišljavost

    pravno presumption of fact sklep na podlagi dejstev
    pravno presumption of law presumpcija, da je resnično dokler se ne dokaže nasprotno
    there is a strong presumption against it malo je verjetno
    on the presumption that predpostavimo, da
  • probabilidad ženski spol verjetnost

    con mucha probabilidad zelo verjetno
    las probabilidades de (un) éxito upanje na (dober) uspeh
    cálculo de las probabilidades verjetnostni račun
  • probabilità f

    1. verjetnost:
    con molta probabilità sarò qui domani zelo verjetno bom jutri tu

    2. mat. verjetnost, probabiliteta:
    calcolo delle probabilità verjetnostni račun
  • probability [prɔbəbíliti] samostalnik
    verjetnost

    in all probability prav verjetno
    matematika probability calculus verjetnostni račun
  • probable [prɔbabl] adjectif verjeten

    il est probable que ... verjetno je, da ...