one1 [wʌn] pridevnik
eden, ena; edin, neki, enak, isti
one day nekega dne (v prihodnosti ali preteklosti)
one or two eden ali dva, par
all one vseeno
it is all one to me vseeno mi je
one another drug drugega
one after another drug za drugim
one with another povprečno
like one o'clock na vso moč
one and the same eden in isti
ten to one zelo verjetno
one at a time posamič, ločeno
with one voice soglasno
one man in ten vsak deseti (človek)
all were of one mind vsi so bili istega mnenja
no one man could do it sam tega ne bi zmogel nihče
his one thought njegova edina misel
the one way to do it edini način, kako to storiti
to become one združiti se
to be one too many for s.o. biti malo pretežko za koga
to be made one poročiti se, biti združen v zakonu
to make one pridružiti se komu
to make one of pripadati komu (čemu), biti del koga (česa)
Zadetki iskanja
- pegris -idis, f pégrida, neka neznana morska bitja, verjetno vrsta školjk: Plin.
- pericolo m
1. nevarnost:
essere in pericolo, correre pericolo (di) biti v nevarnosti
pericolo pubblico stanje splošne nevarnosti; ekst. državni sovražnik
2. pog. možnost, verjetnost:
non c'è pericolo che dica di sì ni verjetno, da bo pritrdil, pristal - peronei, beseda dvomljivega pomena, verjetno soobl. ali izpeljanka iz pero1: M. Cato originum lib. VII: „Qui magistratum curulem cepisset calceos mulleos † allitaciniatos †, ceteri peronei“ Ca. ap. P. F.
- petdesetkrat prislov
(s petdesetimi ponovitvami) ▸ ötvenszerpetdesetkrat na dan ▸ naponta ötvenszerpribližno petdesetkrat ▸ körülbelül ötvenszernajmanj petdesetkrat ▸ legalább ötvenszerVerjetno je takšno vlogo v različnih filmih odigral več kot petdesetkrat. ▸ Ilyen szerepet valószínűleg több mint ötvenszer játszott el különböző filmekben. - peut-être [pœtɛtrə] adverbe morda, morebiti, znabiti, nemara; familier eventualno
peut-être bien verjetno - piperītis -idis, f (gr. πεπερῖτις) bot. piperítida = poprova rastlina, verjetno indijski poper (Capsicum anuum Linn.): panax piperis saporem reddit et magis etiam siliquastrum, ob id piperitidis nomine accepto, libanotis odorem turis, zmyrnium murrae Plin.
- poder* moči; smeti
poder a alg. koga zmoči, premagati, obvladati
poder (para) con alg. koga zmoči, koga pripraviti do tega, da ...
no puedo con él nisem mu kos; ne morem shajati z njim; ne vem, kaj bi z njim
a más no poder s krajnimi napori, na vse grlo, v največji meri; neizrecno; ogromno
hasta más no poder čez vse mere
inofensivo a más no poder do skrajnosti neškodljiv
no poder más ne moči drugače, ne moči naprej, ne moči več prenašati; ne si moči kaj, da ne bi ...
no puedo menos (de) ne morem si kaj, da ne bi ...
¡no puede ser! izključeno!
no poder tragar a uno, no poder ver a uno (ni) pintado ne moči koga trpeti
por lo que pudiere ocurrir za vsak primer
puede no saberlo morda tega ne ve
puede que venga hoy morebiti, da pride danes
puede que sí mogoče da; verjetno
no poderse tener ne moči držati se na nogah (od slabosti)
no poderse valer con uno ničesar ne doseči pri kom
¿se puede? dovoljeno? smem vstopiti? - pōpulus2 -ī, f (verjetno iz *pōppolo-; prim. lit. túopa, nem. Pappel) bot. tôpol gen. topôla m, tôpol gen. topóli f, topôla gen. topôle f, jágned gen. jágneda m, jágned gen. jágnedi f, Herkulu posvečeno drevo: Pl., Plin., populus Alcidae gratissima V., populus alba H. snežni topol, beli topol, nigra O., V. črni topol; kolekt. p. multa Plin.
Opomba: Kot masc.: populi albi Veg. - Porphyriō(n) -ōnis, m (Πορφυρίων) Porfiríon
1. Gigant: H., Mart., Cl.
2. Pomponius Porphyrio (ali Porphyrion, Porfirion), eden od starejših komentatorjev Horacija, verjetno ok. 200— 250 po Kr.: Char. - possible [pɔsibl] adjectif možen, mogoč; eventualen; masculin kar je možno, možnost
au possible kar se da, zelo
il est gentil au possible on je nadvse ljubezniv
le plus possible, autant que possible toliko, kot je (le) mogoče, kar največ
le moins de fautes possible kar najmanj napak
dans la mesure du possible v mejah možnosti
le mieux possible kar najbolje
le plus souvent possible kar najčešče
fe plus tôt possible, aussitôt possible čimprej, čimbrž
le plus vite possible kar se da hitro, kar najhitreje
c'est très possible to je zelo mogoče, zelo verjetno
pas possible! ni mogoče!
je ferai (tout) mon possible storil bom, kar bo le mogoče, kar bo le v mojih močeh
rendre possible omogočiti
(familier) possible que ... možno (je), da ... - post (iz italske obl. *post(i); indoev. kor. *pos (verjetno sklonska obl., morda lativ indoev. zaimka *ep-, *op-; prim. skr. ápi(-) pri, na = gr. ἔπι) k, za > pri, po, razširjen iz *po (prim. lat. ab in po); prim. skr. paścā́ zadaj, potem, kasneje, arkadsko-kiprijsko πός od, pri, po, proti, zaradi, dor. ποτί, lit. pàs pri, na, k, sl. po)
I. adv.
1. (krajevno) zadaj, zad(i): caedere … servos, qui post erant Ci., ante aut post pugnare L., sed ubi periculum advenit, invidia atque superbia post fuere S. sta bili zapostavljeni; pri glag. premikanja = nazaj, navzad: post curvantur Plin., neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. fr.
2. (časovno) potem, zatem, pozneje, kasneje, potlej, nato: die post Ci. naslednji dan, naslednjega dne, horā post Ci.; pogosto z abl. mensurae: paulo p. Ci. ali p. paulo C., L. kmalu potem (zatem), multo p. Ci. mnogo pozneje, neque ita multo p., p. non multo N., aliquanto p. ali p. aliquanto Ci., multis annis p. Pl. ali multis p. annis Ci. mnogo let pozneje (potem), paucis p. annis Cu., anno p., biennio p. Ci., paucis diebus p. Pl. ali p. paucis diebus L., paucis p. diebus, quam discesserat Ci., longo p. tempore V., non magno p. tempore Iust., p. non longo tempore Gell., haud longe p. Gell., deinde p. N., Vell. ali p. deinde Ter., Tab. XII ap. Gell. ali p. inde Lucr., Vop., post quam gl. postquam.
3. o vrstnem redu pri naštevanju
a) (krajevno) zadaj, zad(i), nazadnje, naposled, končno: prima Cyrene est, de deinceps duae Syrtes, deinde Philaenon arae, post aliae Punicae urbes S.
b) (časovno) potem, nato: initio … post Ci., primo … p., primo … deinde … p. Ci., deinde … tum … p. Cels.; p. = postremo Pl. skratka. —
II. praep. z acc.
1. (krajevno) za (naspr. ante): post me erat Aegina, ante me Megara Ci., post equitem sedet atra cura H., collocare impedimenta p. legiones C.; metaf. (o vrstnem redu, stopnji): p. hunc Apollinem colunt C., neque erat Lydia p. Chloen H., conveniebat, ut ceteri p. Sabinum fratrem haberentur T. da naj se zapostavljajo … , naj se postavljajo za …
2. (časovno) po, od, izza: O., H., Iust. idr., p. hunc diem Pl., aliquot p. menses Ci., paucos p. dies L., p. hominum memoriam Ci., N. ali p. memoriam humani generis S. ali p. natos homines, p. genus hominum natum Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni; tako tudi: p. ea, post haec (hoc) s quam: p. diem tertium quam dixerat Ci., p. annum quartum, quam expulsus fuerat N. štiri leta po tem, ko … , v petem letu po tem, ko …
Opomba: Post
1. ločen od svojega sklona: p. enim Chrysippum Ci., postve eos censores L., postve ea Ci., post autem elephantos Auct. b. Afr., post autem mortem N., postque ea L.
2. sklonu zapostavljen: hunc post Ci. — Star. (so)obl. poste: Pl., Ter., Enn. fr.; pos: Q., Hier., It. - praepūtium -iī, n (morda iz *pūtium ali *pūtos = penis; starejše (ovržene) etim. razlage besedo izpeljujejo iz *pūtum (domnevno sor. s puer, pūbēs), kar naj bi pomenilo ali „rodilo“ ali pa (manj verjetno) „malček, ta mali“) prepúcij, predkožje, neobreza, predkožka: mox et praeputia ponunt Iuv., secretus adulter, impatiensque morae silet et praeputia ducit Iuv., quomodo potest „rotundus“ esse, ut ait Varro, „sine capite, sine praeputio“? Sen. ph., Vulg.; pren. = nesnaga, nečistost: circumcidite praeputium cordis vestri Lact., cordium Vulg.
- presumible domneven, dozdeven
no es presumible que... ni verjetno, da bi ... - presumir domnevati; Argentina dvoriti ženski; domišljati si, bahati se
presumir de rico domišljati si na svoje bogastvo
presumir de sí imeti zelo dobro mnenje o sebi, bahati se
es de presumir que verjetno je, da ...
no presumas tanto ne bodi tako domišljav
presumir sus fuerzas precenjevati svoje moči - presumption [prizʌ́m(p)šən] samostalnik
domneva, predpostavka, verjetnost
pravno presumpcija; drznost, predrznost, domišljavost
pravno presumption of fact sklep na podlagi dejstev
pravno presumption of law presumpcija, da je resnično dokler se ne dokaže nasprotno
there is a strong presumption against it malo je verjetno
on the presumption that predpostavimo, da - probabilidad ženski spol verjetnost
con mucha probabilidad zelo verjetno
las probabilidades de (un) éxito upanje na (dober) uspeh
cálculo de las probabilidades verjetnostni račun - probabilità f
1. verjetnost:
con molta probabilità sarò qui domani zelo verjetno bom jutri tu
2. mat. verjetnost, probabiliteta:
calcolo delle probabilità verjetnostni račun - probability [prɔbəbíliti] samostalnik
verjetnost
in all probability prav verjetno
matematika probability calculus verjetnostni račun - probable [prɔbabl] adjectif verjeten
il est probable que ... verjetno je, da ...