Franja

Türkette, die, vratna veriga, veriga na vratih

vèruga ž
1. veriga nad ognjiščem: nad ognjište se spuštaju -e
2. verižni vez: košulja je izvezena na -e

Vorschubkette, die, Technik podajalna veriga

zápor m
1. zavora, veriga za zaviranje
2. zapornica (mlinska)
3. zapah
4. jez: zapor na rijeci
5. med. zaprtje: zapor tijela; patiti od -a

zavírnica ž lanac, veriga za kočenje

zàvōrnica ž zavirnica, zavirna veriga

zavórnica ž lanac, veriga za kočenje

alpin, e [alpɛ̃, in] adjectif alpski, planinski

chaîne féminin alpine veriga Alp
club masculin alpin planinsko društvo
chasseurs masculin pluriel alpins (militaire) alpinci, gorskilovci

aminokislina samostalnik
biokemija (organska kislina) ▸ aminosavPovezane iztočnice: neesencialna aminokislina, esencialna aminokislina, proteinogena aminokislina, prosta aminokislina

ancre [ɑ̃kr] féminin sidro, maček

ancre de salut zasilno sidro
jeter l'ancre vreči sidro, zasidrati se
lever l'ancre dvigniti sidro
être, se mettre à l'ancre biti zasidran
bouée féminin, chaîne féminin d'ancre sidrna boja, veriga

antidérapant, e [-pɑ̃, t] adjectif, automobilisme ki preprečuje drsenje

pneus masculin pluriel antidérapants nedrseče pnevmatike
chaîne féminin antidérapante (automobilisme) snežna veriga

atom samostalnik
1. (najmanjši delec snovi) ▸ atomRazmerje med atomi vodika in kisika je tako kot pri molekuli vode. ▸ A hidrogén- és oxigénatomok aránya megegyezik a vízmolekuláéval.

2. (osnovni element česa) ▸ atom, alapvető elem
Zelo rad imam črke, ker so atomi komunikacije. ▸ Szeretem a betűket, mert ezek a kommunikáció atomjai.
Njegov dotik je zdrsel po njenem licu in vžgal vsak atom v njej. ▸ A férfi érintése végigsiklott a lány arcán, és minden ízét lángra lobbantotta.

3. (o majhni količini) ▸ atom
Na televiziji ne obstaja niti en sam atom iskrenosti. ▸ A televízióban egyetlen atomnyi őszinteség sincs.
Hripavo petje je oznanjalo zadnje atome sreče in veselja. ▸ A rekedt ének a boldogság és az öröm utolsó atomjait hirdette.

brezkônčen (-čna -o) adj. knjiž.

1. infinito, sterminato

2. pren. immenso, enorme, illimitato, smisurato; perpetuo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. brezkončni vijak vite senza fine, perpetua
teh. brezkončna veriga catena senza fine

circulus (sinkop. circlus) -ī, m (demin. circus)

1. krog, krožnica, obod(nica): Vell., Plin. iun., Iust., circulus aut orbis, qui Graece κύκλος dicitur Ci., coronae modici circuli L. srednjega obsega, priusquam hoc circulo excedas L.; poseb. o kroženju svetov: quot Luna circlos annuo in cursu institit Acc. fr., stellae circulos suos conficiunt Ci., caelum dividitur in circulos quinque Sen. ph., zodiacus c. Hyg., lacteus Hyg., Plin. Rimska cesta, circulus ultimus axem ambit O. zadnji pas; geogr. (krog) vzporednik: Plin.

2. met. (konkr.)
a) kar je okroglo, krožec, obroč(ek), obod, kolobar, členek (pri verigi): Plin., Aus., circulus auri V. zlata veriga, molli subnectit (crines) circulos auro V. obroček na glavi, laxi tenui de vimine circli V., circuli suspensi Cu., circulus ingens, de cupa grandi excussus Petr. velikanski obroč, c. corneus Suet., eboreus Petr., circulos ardentes transilire Petr. (o glumaču) obroče; krožec kot pecivo: Varr., Vop.
b) obzidje, ograda: circulus muri exterior L.
c) medic. obroček: aspera arteria constat ex circulis quibusdam Cels., c. glandis Cels. rob glaviča (pri penisu), isto tudi samo circulus: a pube usque circulum Cels.
č) mesečev krog: c. lunae M.
d) okrogla skleda: orbibus in nostris circulus esse potest Mart.
e) krožek, krog, družba, skupina ljudi: Plin., Mart., cum in circulum venerat, in quo de philosophia sermo haberetur N., in conviviis rodunt, in circulis vellicant Ci., sermones inter se serentes circuli L., in circulis conviviisque celebrata sermonibus res est L., ut in circulis mos est Petr. pred pouličnim občinstvom, per fora et circulos loqui T.

DNA samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi, biokemija (organska spojina) ▸ DNSSopomenke: DNK, deoksiribonukleinska kislina, dezoksiribonukleinska kislina
Povezane iztočnice: rekombinantna DNA, jedrna DNA, mitohondrijska DNA

2. neformalno (glavne značilnosti) približek prevedka ▸ alapvető jellemző
Kontroverznost je zapisana v DNA te blagovne znamke. ▸ Az ellentmondás már a márka lényegében benne van.
Sopomenke: DNK

DNK samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi, biokemija (organska spojina) ▸ DNSSopomenke: DNA, deoksiribonukleinska kislina, dezoksiribonukleinska kislina
Povezane iztočnice: rekombinantna DNK, jedrna DNK, mitohondrijska DNK

2. neformalno (glavne značilnosti) približek prevedka ▸ alapvető jellemző
Prizadevanja za svobodno trgovino so zapisana v DNK Unije. ▸ kontrastivno zanimivo A szabadkereskedelem iránti törekvés az Unió alapvető célkitűzései közt szerepel.
Sopomenke: DNA

ferrum -ī, n (iz *ferzom, ki je verjetno s posredovanjem Etruščanov izpos. iz Prednje Azije; prim. hebr. bar(e)rel, sumer. barzal, asir. parzilla)

I.

1. železo (kot kovina, surovina), jeklo: Col., Plin., Fl. idr. fabrica acris et ferri Ci., nascitur ibi … ferrum C., aes atque aurum ferrumque Lucr., ex … solido rerum tabularia ferro O., f., quod Noricus excoquit ignis O. noriško („štajersko“) železo, f. candidum Cu., ferri materia Iust.

2. metaf. železno srce, trdo-srčnost, brezčutnost: in pectore ferrum gerit O. (mi pravimo: kamen), rigidum ferri semina pectus habent O.; meton. železna doba: aere, dehinc ferro duravit saecula H., sic ad ferrum venistis ab auro, saecula O. —

II. predelano železo, meton.

1. jeklo, železno orodje, npr.: sekira: H., O., ornus ferro accisa V.; nož: ingulum ferro resolvit V., ferro et igne curari Sen. ph. z rezanjem in žganjem; škarje: ferro resecare capillos O.; žgalne škarje za oblikovanje kodrov: crines ferro vibrati calido V., ferro torquere capillos O.; lemež: ferro scindere aequor V., ferro proscindere campum O.; veriga, spone: aliquem in ferrum conicere Ci., ferro vincire aliquem Sen. tr.; zapah: ferro claudentur Belli portae V.; pisalo: dextra tenet ferrum, vacuam tenet altera ceram O.; železni oklep: qua patuit ferrum, letalem condidit ensem O.; mučilne priprave: instrumenta necis, ferumque ignesque parantur O., fortiter et ferrum saevos patiemur et ignes Pr.

2. occ.
a) metalno orožje, predvsem ost (kopja, sulice ali puščice): ferrum, quod ex hastili in corpore reman-serat N., ferro praefixum robur acuto V., lato crispans hastilia ferro V., hastile tergo eripuit; ferrum tamen ossibus haesit O., cervice sagitta haesit et exstabat nudum de gutture ferrum; ferrum aduncum O. kavlja(s)ta puščica; sinekdoha: kopje, sulica, puščica: volatile f. V., traiecta pectora ferro V., stetit inguine f. O.
b) meč, bodalo: quis ibi non est vulneratus ferro Phrygio? Enn., aliquem ferro aggredi N., O., aliquem cum ferro invadere Ci. z oboroženo roko, eorum manibus ferrum extorsi Ci., ad subsellia cum ferro venisti Ci., (senex) inutile ferrum cingitur V., Iuno ferro accincta V., ferro cinctus Suet., ferrum eripere vaginā V. ali f. stringere V., L., T., Stat. ali detegere Lucan., incumbere ferro O., Val. Max. idr. nasaditi se na meč, exentere alicui f. Lucan., f. armare (brusiti) Q., f. abicere Suet., occultato sub veste ferro Iust., splendor ferri Amm., cadere ali perire ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; aliteracija: ferro flammaque Ci., V., L., Auct. b. Alx. ali flamma ac ferro Ci. ali flamma et ferro Tib. ali (redko) ferro flammisque T. ali (pesn.) face ferroque V. z ognjem in mečem; tako tudi: ferro iguique Ci., L., Suet., ferro atque igni L., igni ferroque Ci., Cu., per ignes ferrumque Cu. ali (asindet.) ferro igni L., igne ferro Fl.; podobno: exercitus nostros ferro vique caedere T.; meton. (pogosto v prozi) oborožena roka, orožna sila: coniurati ad ferrum vocabantur Ci., communem salutem sine ferro defendi Ci., C. Marium e civili ferro eripuerunt Ci. meču državljanske vojne, ut comparetis forum cum ferro Ci.

gonílen (-lna -o) adj.

1. motore (-trice); propulsivo:
teh. gonilna gred albero motore
gonilna naprava propulsore
gonilna sila forza motrice
gonilna veriga catena motrice
gonilni jermen cinghia di trasmissione
elektr. gonilna napetost tensione attiva

2. pren. motore (-trice), conduttore (-trice):
gonilni motiv motivo conduttore

goniln|i (-a, -o) [vorwärtstreibend] vorwärts treibend; tehnika Treib-, Trieb-, Antriebs- (čep der Treibzapfen, jermen der Treibriemen, valj die Treibrolle, jermenica die Antriebsscheibe, gred die Treibachse, Triebachse, vzmet die Triebfeder, veriga die Treibkette)

gorsk|i [ô] (-a, -o) alpin, montan; Gebirgs-, Berg- (kmet der Gebirgsbauer, duh der Berggeist, greben der Bergrücken, Gebirgsrücken, kraj der Gebirgsort, masiv das Gebirgsmassiv, der Gebirgsstock, potok der Gebirgsbach, svet die Bergwelt, vodnik der Bergführer, vrh die Bergspitze, der Berggipfel, zrak die Bergluft, cesta die Bergstraße, Gebirgsstraße, dirka šport das Bergrennen, dolina geografija das Bergtal, lega die Gebirgslage, rastlina die Gebirgspflanze, reka der [Gebirgsfluß] Gebirgsfluss, reševalna služba die Bergwacht, der Bergrettungsdienst, skupnost die Berggemeinschaft, steza der Bergpfad, veriga die Bergkette, Gebirgskette, železnica die Gebirgsbahn, Bergbahn, ljudstvo das Bergvolk, jezero der Bergsee, podnebje das Gebirgsklima)
gorski travnik die Matte
➞ → škrjanec, urh, pastirica …