Franja

Pascua ženski spol judovska velika noč, krščanska velika noč; božič; binkošti

Pascua de Pentecostés binkošti
Pascua de Resurrección, Pascua florida velika noč
cara de Pascua vesel, veder obraz
Domingo de Pascua velikonočna nedelja
estar (contento) como una(s) Pascua(s) žareti od veselja in zadovoljstva
dar las Pascuas voščiti vesele praznike
¡santas Pascuas! meni je prav!
... y ¡Pascuas! ... in konec besedi
¡felices Pascuas! veselo veliko noč; vesel praznik!

prenapénjanje (-a) n tensione eccessiva, il tendere eccessivamente:
prenapenjanje vrvi tensione eccessiva della fune
prenapenjanje glasilk il tendere eccessivamente le corde vocali
pren. prenapenjanje stvari se mu upira gli ripugna veder gonfiate le cose, la realtà

ventus¹ -ī, m (iz *u̯entos, indoev. baza *Hu̯eH- pihati, veti; prim. skr. vā́ti, vāyati veje, piha, vātaḥ veter, vānt- pihajoč, vejoč, vāyúḥ veter, zrak, gr. ἄημι [iz ἄƑημι], ἄελλα vetrni buh, sunek vetra, sl. veti, vejati, veter, veder, got. waían = stvnem. wāyan, wāen = nem. wehen, got. winds = stvnem. wint = nem. Wind, ang. wind)

1. veter: Pl., Varr., N., Cu. idr., adversus C., O., H., secundus Pl., Ci., C., H., ventus saevit C., ventus cooritur C., ventus remittit ali intermittitur C. ali ventus (venti vis) cadit L. se poleže (polega), se umiri (umirja), potihne (potihuje), ventus se circumagit L. se obrne, se obrača; pesn.: venti ferentes O., Plin. iun. nesoči = ugodni, ventus secundus et ferens Sen. ph. ugoden vozni veter; z atrib. subst.: ventus aquilo, boreas N. severni veter, sever, corus ventus C., turbo ventus Pl., septentriones venti Ci.; pogosto preg.: anima in ventos recessit O. je izginila (prešla) v zrak, verba in ventos dare O. ali profundere verba ventis Lucr. ali ventis loqui Amm. govoriti v veter (burjo) = zastonj, ventis et verba et vela dedisti O. odjadral si in nisi držal besede, veter je odnesel tebe in tvoje obljube, tristitiam tradam ventis H. izročim vetrovom, da jo odnesejo, nec ferre videt sua gaudia ventos V. in ne vidi, kako se mu uničuje veselje, in vento et in aquā scribere Cat. zastonj se truditi, nulli neque remi neque venti satisfaciunt alicui Ci. komu odpovedujejo vsa sredstva, vento vivere Cod. I. ob vetru, od vetra = ob malem, na tesnem.

2. metaf.
a) v pl. vetrovi, napenjanje: nec ventos emittit (sc. venter) Col.
b) meton. ventus textilis prav lahka (tanka) tkanina: Publilius Syrus ap. Petr.

3. pren. sapa, veter, vihar, nemir: venti secundi fortunae N. ugodna sapa, vento aliquo in optimum quemque excitato Ci., alios vidi ventos Ci. bližajočo se nevihto (nesrečo), quicumque venti erunt Ci. ep. kakor bo veter pihal = kakršne bodo razmere (okoliščine), Caesaris venti nunc valde sunt secundi Ci. ep. Cezarjev položaj, venti invidiae Ci. naklonjenost ljudstva, priljubljenost, rumorum et contionum ventos colligere Ci. nezanesljive glasove govoric, quo vento proicitur Caelius in Ci. ep. kvarna govorica.

ἄελλα, ἡ ep. poet. [Et. iz ἄϜελλα, sor. z ἄημι, vejem; ἀήτης, veter, ἀήρ, zrak; lat. ventus, veter; slov. vejem, veter, veder; nem. wehen, Wind, Wetter] veter, piš, vihar; vrtinec, burja.

αἴθριος 3 in 2 (αἴθρη) 1. jasen, veder. 2. hladen, mrzel.

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

ἀ-νέφελος 2 (νεφέλη) brez oblakov, neoblačen, veder; pren. očit, javen, nezakrit.

γᾰλήνη, ἡ [Et. od. γελάω, smejem se, veder sem, odtod: γλήνη, γλῆνος, γλαυκός] tihota, tišina, brezvetrje, morska gladina; γαλήνην ἐλαύνω plovem po mirnem morju; pren. veselost, radost, mir.

δια-χέω [aor. διέχεα, ep. διέχευα, pf. pass. διακέχυμαι] 1. act. a) razlijem, izlijem, razdelim, razkosam, razsekam; b) raztopim, razpustim, razdenem, uničim; τὰ βεβουλευμένα razderem, ovržem, kar se je sklenilo; c) prelijem iz ene posode v drugo. 2. pass. a) tečem skozi ali narazen, razlijem se, razidem se, razkropim se (o vojakih), razpadem, strohnim; b) razvedrim se, razveselim se, sem dobre volje (vesel); pt. pf. vesel, veder.

εὔ-διος 2 [comp. εὐδιαίτερος] veder, jasen, tih, miren.

καθαρός 3 1. a) čist, prost (česa), neomadeževan, čeden, neskaljen, jasen, veder καθαρὸν φρένα ἔχω, χεῖρας čistih rok; b) prost bolezni, zdrav, τὸ καθαρὸν τοῦ στρατοῦ zdravi del vojske; c) brez ovir, neoviran, nemoten, ἐν καθαρῷ na prostem, odprtem polju, brez ovire, τὸ ἐμποδὼν καθαρὸν γίγνεται zapreka se odpravlja; pren. jasen, urejen, πάντα ἦν καθαρά vse je bilo v redu. 2. brez primeska, nepomešan, pristen, odkritosrčen, στρατός sami državljani, καθαρὰν κλῇδα φρενῶν ἀνοίγω odprem vrata odkritosrčnega srca = pridobim si po zvijači njegovo zaupanje; θάνατος poštena, častna smrt (ne na vešalih). 3. NT brez krivde, nedolžen, čist ἀπό τινος, popoln, nepokvarjen. – adv. καθαρῶς čisto, jasno, pošteno, odkritosrčno.

φαιδ-ρός 3 (φαίνω) svetel, jasen; pren. veder, vesel, dobre volje.